Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII R 45/2000 ECLI:SI:VSRS:2000:VIII.R.45.2000 AI generated

Supreme Court rules labor court has jurisdiction over dispute regarding termination of director and office space rights.

Case Number Sklep VIII R 45/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia ruled that the Labor Court in Maribor has jurisdiction over a dispute between an employee and an employer regarding the legality of a director's termination and the right to office space. The lower courts had initially transferred the case to the Labor Court, but the Labor Court argued it lacked jurisdiction because the dispute did not stem from an employment relationship. The court rejected this argument, finding that the dispute originated from the employment contract and involved core employee rights defined by labor law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): Disputes arising from an employment contract regarding the legality of termination and associated workplace rights constitute a labor dispute, granting jurisdiction to the specialized labor court.

Keywords

AI generated
labor court jurisdiction employment contract dispute director termination office space rights specialized labor court pristojnost delovnega sodišča individual labor dispute

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Spor med strankama, ki izvira iz individualne pogodbe o zaposlitvi, pa je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spora. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o zakonitosti razrešitve direktorja na eni strani in o delavčevi zatrjevani temeljni pravici do uporabe delovnega mesta (službenega prostora), do katerega naj bi bil še naprej upravičen zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorja. Temeljne delavčeve pravice tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnopravno poleg drugih predpisov (na primer statusnopravnih ali obligacijskih) opredeljujejo tudi ali celo predvsem delovno pravni predpisi. Zato je ob upoštevanju določb 22., 23. in 498. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno specializirano delovno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je 20.1.2000 pri Okrožnem sodišču v Mariboru vložila tožbo zaradi ugotovitve zakonitosti odločbe o razrešitvi in prepustitve prostorov. Predlagala je, da se ugotovi, da je bil postopek razrešitve toženca - direktorja Š. zakonit in da ji je ta zato dolžan prepustiti njene prostore, ki jih zaseda.

Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom opr. št. II P 136/2000-7 z dne 1.3.2000 med drugim ugotovilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o zadevi in je sklenilo, da se zadeva odstopi Delovnemu sodišču v Mariboru. Menilo je, da gre za spor med delavcem in delodajalcem na podlagi individualne pogodbe in da je zato za odločanje pristojno sodišče, ki odloča v individualnih delovnih sporih po določbah 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94). Sklep sodišča prve stopnje je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru, kot sodišče druge stopnje s sklepom Cp 1004/00-3 z dne 23.5.2000.

Delovno sodišče v Mariboru z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) sprožilo spor o pristojnosti. Ugotovilo je, da ne gre za spor, ki izvira iz delovnega razmerja in da zato za reševanje spora ni pristojno specializirano delovno sodišče. Zato je predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi kot stvarno pristojno sodišče v tej sporni zadevi Okrožno sodišče v Mariboru.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 2. točke 4. člena ZDSS so delovna sodišča v individualnih delovnih sporih pristojna odločati o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Osnovno vprašanje, na katerega je treba najti odgovor je, ali gre za premoženjski spor, ki je v zvezi z delovnim razmerjem ali ne. Pri tem je večji del odgovora možno razbrati že iz tožbenega zahtevka. Ta se namreč glasi, da naj se v postopku ugotovi, da je bil postopek razrešitve direktorja (toženca) zakonit in naj se zato tožencu naloži, da prepusti prostore tožeče stranke, ki jih zaseda le tej. Spor v osnovi zato izvira iz individualne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med pravdnima strankama, saj drugače ni mogoče ugotoviti zakonitosti razrešitve.

Spor med strankama, ki izvira iz individualne pogodbe o zaposlitvi, pa je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spra. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o zakonitosti razrešitve direktorja na eni strani in o delavčevi zatrjevani temeljni pravici do uporabe delovnega mesta (službenega prostora), do katerega naj bi bil še naprej upravičen zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorja. Temeljne delavčeve pravice tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnopravno poleg drugih predpisov (na primer statusnopravnih ali obligacijskih) opredeljujejo tudi ali celo predvsem delovno pravni predpisi. Zato je ob upoštevanju določb 22., 23. in 498. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno specializirano Delovno sodišče v Mariboru.