Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII Ips 48/2000 ECLI:SI:VSRS:2000:VIII.IPS.48.2000 AI generated

Appeal dismissed because plaintiff failed to state the disputed monetary claim's value, violating procedural requirements for appeal.

Case Number Sklep VIII Ips 48/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal because the plaintiff failed to specify the monetary value of the disputed claim in the initial complaint or subsequent proceedings. The plaintiff argued for a change based on military mobilization laws, but the court found no value stated anywhere in the litigation. Consequently, the court ruled that the plaintiff did not establish the right to appeal under the Civil Procedure Act, as the value threshold for review was not met.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 382. odst. 2; ZDSS 21. odst. 2: In property disputes involving monetary claims, an appeal is not permitted if the value of the disputed subject matter is not clearly stated or exceeds the statutory threshold, thereby depriving the party of the right to appeal.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act monetary claim value appeal threshold property dispute procedural requirement disputed subject matter review threshold

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je tožbeni zahtevek postavljen zgolj smiselno, ne pa z zneskom, vrednost spornega predmeta pa ni označena, revizijsko sodišče zaključuje, da si tožeča stranka z opustitvijo postavitve denarnega zahtevka oziroma vsaj označitve vrednosti spornega predmeta, predvsem pa z izračunom vrednosti spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (drugi odstavek 382. člena ZPP), ni zagotovila pravice do revizije, saj niti v tožbi, niti do konca pravde, niti v reviziji ni navedene nobene vrednosti spornega predmeta, še zlasti ne take, ki bi glede na določbe 382. člena ZPP dovoljevala vložitev revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo med drugim odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku zamudne obresti od nadomestila plač za čas od 5.12.1992 do 19.2.1993 in tudi nadomestilo plač za čas od 4.6.1992 do 5.12.1992 z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zahtevek za plačilo nadomestila plač za čas od 4.6.1992 do 5.12.1992 kot neutemeljen zavrnilo, zavrnilo pa je pritožbo glede plačila zamudnih obresti za čas od 2.12.1992 do 19.2.1993 in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, v zvezi z nadomestilom plače za čas od 4.6.1992 do 5.12.1992, je tožnik vložil pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da bi sodišče pri odločitvi moralo upoštevati določbo drugega odstavka 68. člena ZDR, saj zakon ne razlikuje vpoklica vojaških organov domače ali kakšne druge države. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, sodbo drugostopenjskega sodišča spremeni, ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku ( Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94 v nadaljevanju: ZPP) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi drugega odstavka 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) je zoper pravnomočno sodbo delovnega sodišča, izdano na drugi stopnji, v premoženjskih sporih dovoljena revizija v primerih, ko jo dopušča ZPP. Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT.

V spornem primeru se z revizijo izpodbija pravnomočna sodna odločba v zvezi z denarnim nadomestilom plače, kar je premoženjskopravni spor. Zato bi morala biti vrednost spornega predmeta (in s tem že tudi izpodbijanega dela sodbe) iz tožbe tožnika ali jasno razvidna ali pa označena, kot je to zahtevano po določbah ZPP o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP). Po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP, mora tožnik že v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, če je od nje odvisna pravica do revizije. Ker je tožbeni zahtevek postavljen zgolj smiselno, ne pa z zneskom, vrednost spornega predmeta pa ni označena, revizijsko sodišče zaključuje, da si tožeča stranka z opustitvijo postavitve denarnega zahtevka oziroma vsaj označitve vrednosti spornega predmeta, predvsem pa z izračunom vrednosti spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (drugi odstavek 382. člena ZPP), ni zagotovila pravice do revizije, saj niti v tožbi, niti do konca pravde, niti v reviziji ni navedene nobene vrednosti spornega predmeta, še zlasti ne take, ki bi glede na določbe 382. člena ZPP dovoljevala vložitev revizije.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).