Court dismisses labor court jurisdiction for damages claim where no employment relationship existed.

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

[JEDRO]

Ker iz listin v spisu, ki so sodišču na voljo, izhaja, da toženec nikoli ni bil v delovnem razmerju pri tožeči stranki, torej ne gre za spor, za reševanje katerega bi bilo pristojno prej sodišče združenega dela ali sedaj delovno sodišče. Spori zaradi odškodnine, če ne izhajajo iz delovnega razmerja, niso (individualni) delovni spori, ki bi se urejali po delovnopravnih predpisih, ampak so premoženjskopravni spori, ki se urejajo v skladu z določbami obligacijskih predpisov, zato v tem primeru ne gre za individualni delovni spor v smislu določb 4. člena ZDSS.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je 30.3.1993 pri Temeljnem sodišču v Kopru, Enota v Kopru, proti tožencu vložila tožbo na plačilo 77,000.000 LIT, ker naj bi ji ta s svojim delom kot direktor povzročil škodo.

Temeljno sodišče v Kopru, Enota v Piranu, se je s sklepom, opr. št. P 115/93-2 z dne 19.3.1993, izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Sodišču združenega dela v Kopru. Menilo je, da gre v sporni zadevi za odškodninsko odgovornost delavca, ta pa se ugotavlja pred sodiščem združenega dela.

Delovno sodišče v Kopru, pri katerem je zadeva vodena pod opr. št. Pd 277/94, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 25. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št.

26/99) sprožilo spor o pristojnosti. Zavzelo je stališče, da v spornem primeru ne gre za individualni delovni spor, ker toženec nikoli ni bil delavec tožeče stranke. To pa pomeni, da spor glede na določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) ni delovni spor. Predlagalo je, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o stvarni pristojnosti.

Za odločanje v sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

Že po določbah 19. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84) so bila sodišča združenega dela pristojna reševati samo spore iz medsebojnih razmerij (delovno razmerje) v organizacijah združenega dela. Podobno je zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) uredil pristojnosti delovnih sodišč v 4. členu, ko je določil, da so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Ker iz listin v spisu, ki so sodišču na voljo, izhaja, da toženec nikoli ni bil v delovnem razmerju pri tožeči stranki, torej ne gre za spor, za reševanje katerega bi bilo pristojno prej sodišče združenega dela ali sedaj delovno sodišče. Spori zaradi odškodnine, če ne izhajajo iz delovnega razmerja, niso (individualni) delovni spori, ki bi se urejali po delovnopravnih predpisih, ampak so premoženjskopravni spori, ki se urejajo v skladu z določbami obligacijskih predpisov, zato v tem primeru ne gre za individualni delovni spor v smislu določb 4. člena ZDSS.

Ker je delovno sodišče pristojno izključno za odločanje v sporih, za katere je tako izrecno določeno v ZDSS, specializirano delovno sodišče ni pristojno za odločanje v spornem primeru.

Zato je ob upoštevanju določb prvega odstavka 24. in prvega odstavka 25. člena ZPP in določb II/1. točke 101. člena in prvega odstavka 114. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99 in 28/2000) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Kopru.