Labor court lacks jurisdiction over non-employment disputes between individuals under 2 million SIT; ordinary court is competent.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the Labor and Social Court lacked jurisdiction over the plaintiff's claim. The plaintiff sought payment based on final judgments, arguing the defendant company was dissolved and its sole shareholder assumed the debts. The court determined the dispute involved two individuals without an employment relationship and the amount was under 2 million SIT, falling outside labor court scope. Consequently, jurisdiction was transferred to the Ordinary Court in Ljubljani.
Legislator headnote
AI generated2. točka 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; 99. člen Zakona o sodiščih: Labor courts are competent only for individual employment disputes between employees and employers; they lack jurisdiction over claims between individuals not in an employment relationship, especially when the amount does not exceed the statutory threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
Po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna, da odločajo v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Iz te formulacije je razvidno, da delovna sodišča niso pristojna za odločanje o pravnih razmerjih med delavci ter subjekti, ki niso njihovi delodajalci. Iz podatkov spisa je razvidno, da tožnica v razmerju do tožene stranke uveljavlja denarno terjatev in da svoj zahtevek utemeljuje na pravnomočnih sodnih odločbah, v katerih je označena kot upravičenka omenjenih denarnih terjatev. Ker gre za spor med fizičnimi osebami, ki nista sklenili delovnega razmerja in ker uveljavljeni znesek ne presega 2,000.000,00 SIT, je po določilih 99. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, 45/95, 38/99, 8/2000) za odločanje v tej zadevi pristojno okrajno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnica je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo, s katero uveljavlja od tožene stranke izplačila, kakršna so bila tožnici priznana s pravnomočnimi sodnimi odločbami S 812/92-10 ter S 138/92-5 v skupnem znesku 116.682,40 SIT s pripadki, s katerimi je sodišče naložilo plačilo denarnih terjatev družbi G., Š., d.o.o., P., Š.
Tožbo utemeljuje s tem, da je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra, ter da je bila njen edini družbenik tožena stranka, ki je po zakonu prevzela neizpolnjene obveznosti omenjene družbe. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom II P 1814/2000-2 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o zahtevku tožnice in je po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. To sodišče pristojnosti ni sprejelo. Z dopisom opr. št. I Pd 384/2000 je sprožilo spor o pristojnosti.
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna, da odločajo v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Iz te formulacije je razvidno, da delovna sodišča niso pristojna za odločanje o pravnih razmerjih med delavci ter subjekti, ki niso njihovi delodajalci. Iz podatkov spisa je razvidno, da tožnica v razmerju do tožene stranke uveljavlja denarno terjatev in da svoj zahtevek utemeljuje na pravnomočnih sodnih odločbah, v katerih je označena kot upravičenka omenjenih denarnih terjatev. Ker gre za spor med fizičnimi osebami, ki nista sklenili delovnega razmerja in ker uveljavljeni znesek ne presega 2,000.000,00 SIT, je po določilih 99. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, 45/95, 38/99, 8/2000) za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato, upoštevajoč sedanje trditve in zahtevek tožeče stranke, ki kažeta na delovnopravno naravo spora, na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) odločilo kot v izreku.