Supreme Court rules labor court has jurisdiction over employee profit-sharing disputes under employment contract.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the labor court in Ljubljani has jurisdiction over a dispute regarding an employee's right to profit-sharing. The plaintiff, a former chairman of a private company, argued that his profit-sharing rights under an employment contract constituted a labor law matter, while the lower courts initially claimed jurisdiction lay with general courts based on status law. The court decided in favor of the labor court because the right to profit-sharing is a specific individual labor right explicitly regulated by the Employment Law and the Basic Employment Rights Act, making it a matter for labor courts to adjudicate.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih razmerjih (ZDR); Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR): Rights to profit-sharing defined in employment contracts are individual labor rights, and disputes concerning them fall under the exclusive jurisdiction of labor courts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Novem mestu.
[JEDRO]
Tožnik v tej zadevi je bil pri toženi stranki od 4.3.1997 dalje v delovnem razmerju na temelju pogodbe o zaposlitvi z dne 10.9.1997. V 8. členu te pogodbe je bila urejena pravica delavca do dela dobička tožene stranke. Ker je tožena stranka subjekt zasebnega prava, bi bila ta pravica s pogodbo o zaposlitvi zakonito urejena tudi, če bi ne imela posebne pravne podlage v pravnih normah. Določila 53. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Uradni list RS, št. 60/89, 42/90) posebej urejajo pravico delavca do dela dobička. Zato ni dvoma, da je pravica do dobička, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi, posamična delavčeva pravica iz delovnega razmerja, za odločanje o sporih v zvezi s to pravico pa je pristojno delovno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, oddelek v Novem mestu uveljavljal od tožene stranke plačilo glavnice s pripadki iz naslova udeležbe pri dobičku za leto 1997. V letu 1997 je bil predsednik uprave tožene stranke, v letu 1998 pa je bil s te funkcije odpoklican. Tožena stranka mu na njegovo zahtevo udeležbe na dobičku za leto 1997 ni izplačala, pri čemer je navajala različne ugovore.
Delovno in socialno sodišče je 7.2.2000 s sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Ocenilo je, da določila Zakona o delovnih in socialnih sporih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94) ne predvidevajo pristojnosti za odločanje delovnih sodišč v tovrstnih zadevah. Pravice članov uprav gospodarskih družb urejajo predpisi statusnega prava, pravica do dobička pa predsedniku gospodarske družbe pripada "zaradi opravljanja njegovega dela kot predsednika uprave družbe".
Okrožno sodišče v Novem mestu, kateremu je bila zadeva odstopljena v sojenje, pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določilih 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/2000, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99) pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči razne vrste. Menilo je, da sodišče splošne pristojnosti ne more biti pristojno za sojenje o zadevi, ki je predmet urejanja s pogodbo o zaposlitvi. Sodišče ugotavlja, da je po določilih 11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) področje "plač, nagrad, stimulacij in drugih raznih dodatkov ter ugodnosti" področje, ki ga je mogoče urejati s pogodbo o zaposlitvi, s katero se v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom dogovorijo pravice in posebnosti, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno delovno sodišče.
Po določilih 2. točke 4. člena ZDSS v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen tistih, ki jih določa zakon, odločajo delovna sodišča. Tožnik v tej zadevi je bil pri toženi stranki od 4.3.1997 dalje v delovnem razmerju na temelju pogodbe o zaposlitvi z dne 10.9.1997. V 8. členu te pogodbe je bila urejena pravica delavca do dela dobička tožene stranke. Ker je tožena stranka subjekt zasebnega prava, bi bila ta pravica s pogodbo o zaposlitvi zakonito urejena tudi, če bi ne imela posebne pravne podlage v pravnih normah. Določila 53. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Uradni list RS, št. 60/89, 42/90) posebej urejajo pravico delavca do dela dobička. Zato ni dvoma, da je pravica do dobička, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi, posamična delavčeva pravica iz delovnega razmerja, za odločanje o sporih v zvezi s to pravico pa je pristojno delovno sodišče.
Določbe ZTPDR je sodišče smiselno uporabilo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpise Republike Slovenije.