Supreme Court rejects request to transfer labor case to higher court due to first-instance jurisdiction rules.

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Z vlogo z dne 2.11.1999 je toženka pojasnila svoj predlog z navedbo, da naj sodišče ugotovi, da ni stvarno pristojno za odločanje v omenjeni zadevi in da zadevo odstopi stvarno pristojnemu sodišču. V primeru, da se sodišče ne izreče za nepristojno, toženka zahteva izločitev Delovnega sodišča v Mariboru, vključno s predsednikom sodišča.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije v tej zadevi ni ugotovilo, da bi se z določitvijo drugega stvarno pristojnega sodišča na temelju 67. člena ZPP/99 lahko lažje opravil postopek ali da bi bili za takšno določitev podani drugi tehtni razlogi. Predlog je bilo treba zavrniti tudi zato, ker so za odločanje v individualnih delovnih sporih na prvi stopnji po določilih 2. in 3. člena ZDSS pristojna delovna sodišča prve stopnje in ne sodišče druge stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Delovno sodišče v Mariboru je Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije z dopisom z dne 8.11.1999 poslalo predlog za izločitev sodišča, ki naj bi ga uveljavljala toženka v pravdni zadevi tožnika S. C. in toženke E. E. d.o.o., zaradi plačila odpravnine in odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja. Predlog za izločitev je delovno sodišče prejelo od toženke dne 15.9.1999 na podlagi posebnega poziva predsednika delovnega sodišča, s katerim je ta zahteval od toženke jasnejšo opredelitev njenih že postavljenih procesnih zahtev. V pripravljalnem spisu z dne 13. septembra 1999 je namreč toženka ugovarjala pristojnosti delovnega sodišča za odločanje o odpravnini in hkrati zahtevala izločitev delovnega sodišča s prošnjo, da naj delovno sodišče zadevo "nemudoma odstopi Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani". Z vlogo z dne 2.11.1999 je toženka pojasnila svoj predlog z navedbo, da naj sodišče ugotovi, da ni stvarno pristojno za odločanje v omenjeni zadevi in da zadevo odstopi stvarno pristojnemu sodišču. V primeru, da se sodišče ne izreče za nepristojno, toženka zahteva izločitev Delovnega sodišča v Mariboru, vključno s predsednikom sodišča.

Predlog tožene stranke ni utemeljen.

Sodišče v tej zadevi ni po uradni dolžnosti ugotovilo, da bi se moralo izločiti na temelju določil 1. odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99, Ur. list RS, št. 26/99), torej je sprejelo pristojnost za odločanje o odškodnini in odpravnini delavca iz delovnega razmerja, za kar je imelo podlago v določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. list RS, št. 19/94), po katerih delovna sodišča odločajo o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbo pri delu in poklicne bolezni.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije v tej zadevi ni ugotovilo, da bi se z določitvijo drugega stvarno pristojnega sodišča na temelju 67. člena ZPP/99 lahko lažje opravil postopek ali da bi bili za takšno določitev podani drugi tehtni razlogi. Predlog je bilo treba zavrniti tudi zato, ker so za odločanje v individualnih delovnih sporih na prvi stopnji po določili 2. in 3. člena ZDSS pristojna delovna sodišča prve stopnje in ne sodišče druge stopnje.

Po določilih 72. člena ZPP/99 lahko stranke zahtevajo izločitev sodnika, vendar morajo pri tem navesti okoliščine, na katere opirajo zahtevo za izločitev. Če stranka zahteva izločitev predsednika ali predstojnika sodišča, odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča. Za odločanje o tem predlogu je pristojen Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, zato se mu predlog toženke predloži v nadaljnji postopek.