Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII Ips 154/99 ECLI:SI:VSRS:1999:VIII.IPS.154.99 AI generated

Appeal against a non-final interim order ruling is dismissed as the proceedings were not yet final.

Case Number Sklep VIII Ips 154/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a second-instance court's decision to reject a request for an interim order suspending the execution of final judgments. The applicant argued that the lower courts failed to address the entire claim and violated procedural rights, but the court determined that the proceedings were not legally final at the time of the appeal. Consequently, the court ruled that an appeal under the relevant procedural code is only permissible against final judgments, not interim orders issued before finality, leading to the rejection of the appeal.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 400. člen; ZDSS 21. člen: An appeal is not admissible against an interim order issued before the proceedings are legally final, as such orders do not constitute a final judgment subject to appellate review.

Keywords

AI generated
procedural finality interim order appeal admissibility labor and social courts execution of judgments procedural rights non-final decision

Cited Legislation

AI generated
ZPP 400. člen
ZPP 392. člen
ZPP 390. člen
ZDSS 21. člen
Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine 4. člen 1. odstavek
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V prvem odstavku 400. člena ZPP je določba, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvajanje pravnomočnih odločb tožene stranke, postopek ni bil pravnomočno končan. Zato je revizijsko sodišče zaključilo, da v spornem primeru revizija ni dovoljena in je zato revizijo tožeče stranke v skladu z določbo 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvajanje pravnomočnih odločb tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno, da je za tožnika, kot invalida III. kategorije invalidnosti, drugo ustrezno delo dežurni in receptor.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je vložil revizijo tožnik. Navajal je, da sodišče ni odločalo o celotnem zahtevku, kar pomeni, da je bistveno kršilo določbe postopka, na katero bi moralo paziti po uradni dolžnosti. V postopku mu ni bilo omogočeno, da bi lahko reagiral na ravnanje nasprotne stranke, kar pomeni, da mu je bila kratena pravica do enakega sodnega varstva. Navaja, da je izdana odločba tožene stranke nična. Zato predlaga razveljavitev sklepov sodišč prve in druge stopnje in vrnitev v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Dovoljenost revizije je treba ugotavljati glede na določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), ob istočasnem upoštevanju določb ZPP. ZDSS v prvem odstavku 21. člena določa, da je dovoljena revizija v delovnih in socialnih sporih zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če ta zakon ne določa drugače. V drugem odstavku istega člena je določba, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku.

V prvem odstavku 400. člena ZPP je določba, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, da se zadrži izvajanje pravnomočnih odločb tožene stranke, postopek ni bil pravnomočno končan. Zato je revizijsko sodišče zaključilo, da v spornem primeru revizija ni dovoljena in je zato revizijo tožeče stranke v skladu z določbo 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).