Supreme Court dismisses appeal as late filing violates statutory time limits for procedural submissions.

Revizija se kot prepozna zavrže.

[JEDRO]

Ker je v prvem odstavku 113. člena ZPP določba, da velja vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče, revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizija vložena prepozno. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 392. člena ZPP kot prepozno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo zahtevku tožnika za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 16.2.1996, na podlagi katere je bil tožnik iz delovnega mesta namestnika komandirja Postaje mejne milice razporejen na delovno mesto pomočnika vodje izmene v Operativno komunikacijskem centru.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je tožena stranka večino sodelavcev revidenta razporedila z uporabo 31. člena zakona o delavcih v državnih organih, samo nekatere pa z uporabo 91. člena zakona o notranjih zadevah. Taka odločitev posledično pomeni, da za zaposlene v policiji ne bi veljale določbe kolektivne pogodbe za negospodarstvo, ampak samo določbe zakona o notranjih zadevah. Zato bi delodajalec delavce lahko razporejal brez sodelovanja sindikatov in brez upoštevanja temeljnih norm iz kolektivne pogodbe. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe, ponovno pojasnila svoje stališče in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je bila vložena prepozno.

V prvem odstavku 382. člena ZPP je določeno, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. V 388. členu ZPP pa je določba, da se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje in sicer v zadostnem številu izvodov za sodišče, nasprotno stranko in javnega (državnega) tožilca, ki je pristojen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Iz podatkov v spisu je možno ugotoviti, da je pooblaščenec tožnika izpodbijano sodbo prejel 18. avgusta (torek) 1996. Revizija je bila vložena priporočeno po pošti 19. septembra (sobota) 1998 (prvostopenjsko sodišče, na katerega je bila pravilno naslovljena, jo je prejelo 21. septembra /ponedeljek/ 1998), to je po poteku tridesetdnevnega roka, ki ga za vložitev revizije določa prvi odstavek 382. člena ZPP, saj se je ta iztekel 17. septembra (četrtek) 1998.

Ker je v prvem odstavku 113. člena ZPP določba, da velja vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče, revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizija vložena prepozno. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 392. člena ZPP kot prepozno zavrglo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).