Employer not liable for employee's tort unless employee acted negligently; appeal dismissed.

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Po splošnih načelih je v prvem odstavku 170. člena zakona o obligacijskih razmerjih določeno, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja organizacija združenega dela (gospodarska družba), v kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Delavki tožene stranke ni mogoče očitati, da v danih okoliščinah ni ravnala tako, kot bi bilo treba, kar sta zaključili obe nižji sodišči, to pa pomeni, da tožena stranka tožniku tudi ni odškodninsko odgovorna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna izplačati 487.362,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in mu povrniti stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navajal je, da bi tožena stranka morala vedeti, da bo zaradi kasnejše vložitve zahteve tožniku odmerjen večji prispevek. Poleg tega pa roka 14. dni, ki ga je porabila za odpremo pošiljke, ni mogoče smatrati za razumen rok. To pa pomeni, da je odškodninska odgovornost tožene stranke, zaradi ravnanja njene delavke, vsekakor podana. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, ali pa podredno, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki so upoštevne po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se upoštevajo samo, če so z revizijo uveljavljane.

Revizija formalno zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar je vsebinsko ne opredeli. Glede na določbo 386.

člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri zato ni preizkušalo.

Revizija ni dopustna zaradi graje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 385. člena ZPP), zato revizijsko sodišče ni moglo upoštevati tovrstnih revizijskih navedb.

Revizija tudi ni utemeljena zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Revizijsko sodišče, enako kot sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, ugotavlja, da tožena stranka tožeči stranki ni odškodninsko odgovorna.

Po določbi prvega odstavka 73. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 69/89 in 42/90) mora organizacija povrniti delavcu škodo po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti, če utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom. Po splošnih načelih pa je v prvem odstavku 170. člena zakona o obligacijskih razmerjih določeno, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja organizacija združenega dela (gospodarska družba), v kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da pristojni delavki tožene stranke ni mogoče očitati, da v danih okoliščinah ni ravnala tako, kot bi bilo treba, kar sta zaključili obe nižji sodišči, to pa pomeni, da tožena stranka tožniku tudi ni odškodninsko odgovorna. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila zavrnitev tožnikovega odškodninskega zahtevka materialnopravno pravilna in je revizijo v skladu z določbo 393. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP, ZTPDR in ZOR uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).