Appeal court rejected transfer of jurisdiction due to lack of reasonable doubt regarding judges' impartiality.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer the appeal case to a different court. Although the presiding judge at the first instance was now a judge on the appeal bench, the plaintiff explicitly stated they had no complaints against her regarding the settlement. The court held that this specific circumstance, combined with the plaintiff's own admission of no grievances, failed to create a reasonable doubt about the impartiality of the entire appeal panel.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 67. člen: The mere fact that a judge from the first instance sits on the appeal bench does not constitute a reasonable doubt of impartiality if the party does not allege misconduct or bias against that specific judge.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za določitev drugega pritožbenega sodišča se zavrne.
[JEDRO]
Razumnega dvoma v nepristranskost vseh pritožbenih sodnikov ne more vzbuditi okoliščino, da je bila v postopku na prvi stopnji zaslišana sodnica, ki je sedaj pritožbena sodnica, saj tožnik hkrati pojasnjuje, da ji pri sklepanju sedaj izpodbijanja sodne poravnave ne očita ničesar.
[OBRAZLOŽITEV]
V razvezni pravdi pri Okrožnem sodišču v Mariboru I P 942/2005 sta pravdni stranki 29.11.2005 glede toženkine preživnine sklenili sodno poravnavo. Tožnik je v sedanji pravdi III P 932/2006 zahteval razveljavitev te poravnave, v pritožbi proti zavrnilni sodbi pa je predlagal tudi prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče. Sodnica, pred katero je bila sklenjena izpodbijana sodna poravnava in ki je bila tudi zaslišana v sedanji pravdi, je sedaj višja sodnica pri Višjem sodišču v Mariboru, ki je pristojno za odločanje o njegovi pritožbi. Ravnanje prvostopenjskega sodišča v zvezi z zaslišanjem sodnice meče pristransko luč, saj ni bilo korektno in predvidljivo.
Predlog ni utemeljen.
Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik pristransko ravnanje očita prvostopenjskemu sodišču, ker je sodnico vabilo na zaslišanje na zadnji narok, čeprav si je na prejšnjem naroku odločanje o tem dokaznem predlogu pridržalo. Ne glede na vprašanje utemeljenosti tega očitka tožnik z njim ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodnikov pritožbenega sodišča.
Ker v svoji vlogi (ki je istočasno pritožba in predlog za delegacijo ter se zato razlogi vsaj delno prepletajo) izrecno pojasnjuje, da sodnici pri sklepanju sodne poravnave ne očita zvijačnega ravnanja, zaradi česar se je tudi upiral dokaznemu predlogu za njeno zaslišanje, razumnega dvoma v nepristranskost sodnikov pritožbenega sodišča ne more vzbuditi niti okoliščina, da je sodnica iz prejšnje pravde sedaj višja sodnica pri pristojnem pritožbenem sodišču. Ta okoliščina je lahko le razlog za njeno izločitev v pritožbenem odločanju, ne pa razlog za dvom v nepristranskost vseh sodnikov pritožbenega sodišča.
Zato je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen predlog za prenos pristojnosti za odločanje v pritožbenem postopku.