Appeal dismissed as late; court held filing after 30-day deadline violates procedural law.

1. Revizija se kot prepozna zavrže.

2. Tožeča stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 24.3.1997, zato je tožniku s prvim naslednjim dnem začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel dne 23.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 24.4.1997, torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo odpoved delovnega razmerja tožniku. Ugotovilo je, da je odpoved tožene stranke nezakonita, saj delovno razmerje tožniku ni prenehalo na način, kot je predpisan v zakonu o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) oziroma v času nastanka spornega razmerja veljavni kolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. list SRS, št. 16/81, 8/83 in 2/85). V posledici te odločitve je zavezalo toženo stranko, da s tožnikom ponovno vzpostavi delovno razmerje in mu za čas po prenehanju delovnega razmerja in do vnovičnega nastopa dela izplača pripadajočo plačo v neto znesku, ki za obdobje od 16.6.1991 do 31.10.1994 znaša 1,250.835,10 SIT bruto, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Toženca je zavezalo tudi k plačilu regresa za letni dopust za leto 1991, 1992 in 1993 s pripadki ter povrnitvi stroškov postopka v znesku 84.350,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v izreku pod točko 3, nanašajočem se na izplačilo regresa za dopust tako, da je njegovo višino za leti 1991 in 1993 ustrezno znižalo; znižalo pa je tudi višino stroškov postopka prisojenih tožeči stranki na 51.350,00 SIT. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo prvostopno sodbo.

Proti odločbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije se sklicuje na priloženo mnenje sodnega izvedenca za davčno stroko in na pritožbena izvajanja svojega pooblaščenca. Predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi drugostopnega in prvostopnega sodišča razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila na podlagi določila 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 4/77-27/90 in RS, št. 55/92 in 19/94 - v nadaljevanju ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila.

V svojem odgovoru na revizijo predlaga, da se le-ta kot neutemeljena zavrne.

Revizija je vložena prepozno.

Iz povratnice, ki je v spisu, je razvidno, da je pooblaščenec tožene stranke sprejel sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča iz Ljubljane dne 24. marca 1997, revizija pa je bila vložena dne 24. aprila 1997. Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 24.3.1997, zato je tožniku s prvim naslednjim dnem začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel dne 23.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 24.4.1997, torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.

Ker odgovor tožeče stranke na revizijo ni pripomogel k rešitvi zadeve, je revizijsko sodišče o stroških postopka odločilo kot je razvidno iz izreka te sodbe (155. člen in prvi odstavek 166. člena ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).