Appeal dismissed; renewal condition requires a more favorable outcome for the applicant than the original decision.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pogoj iz 9. točke 421. člena ZPP predpostavlja ugodnejši rezultat za predlagatelja obnove.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo (pravilno: sklepom - 427 člen ZPP) zavrnilo predlog tožnika za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan z odločbo Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek ... na izplačevanje akontacije vojaške invalidske pokojnine. Sodišče je ugotovilo, da uveljavljeni obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena ZPP ni podan. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopno odločitev.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložil pravočasno revizijo tožnik. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se obnova postopka dovoli oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri tem pa upošteva nove navedbe in dokaze. V obrazložitvi revizije trdi, da je iz napotnice za sistematski specialistični pregled vojne pošte Pleso z dne 30.7.1991 razvidno, da je tožnik po oceni ortopeda nesposoben za vojno službo. Iste ugotovitve izhajajo tudi iz mnenja vojaške zdravniške komisije za oceno sposobnosti z dne 19.8.1991 in višje vojaške zdravniške komisije z dne 26.12.1991. To pa pomeni, da je tožnik de facto izpolnil pogoje za priznanje invalidske pokojnine že pred 18.10.1991, čeprav je bil zaradi počasnosti birokracije nastanek njegove invalidnosti uradno ugotovljen šele dne 3.4.1992. Sodišče je zato na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo na novo predlaganih listinskih dokazov, je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Revizija je bila v skladu določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju: ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka, v katerem se na podlagi 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZDSS) uporabljajo določbe ZPP, ni podan. V reviziji kot izrednem pravnem sredstvu, če je vložena zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je treba navesti, katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 385. člena ZPP se uveljavlja. Revizijsko sodišče namreč preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožeča stranka v reviziji ni navedla, katere kršitve ZPP so bile storjene v obnovitvenem postopku, končanem z zavrnitvijo predloga za obnovo, ki so kot revizijski razlog edino odločujoče. Tožnik se v reviziji, s katero izpodbija sodbo izdano v obnovitvenem postopku, očitno sklicuje na nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava v rednem postopku, ki se je končal s pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v tej reviziji ni pravno upošteven. Njegova presoja bi prišla v poštev le pri odločitvah, sprejetih v razveljavitvenem in nadomestitvenem postopku dovoljene obnove.

Tožnik v reviziji izraža svoje nestrinjanje s pravnomočno odločitvijo, da se mu ne prizna pravica do akontacije vojaške invalidske pokojnine. Revizijsko sodišče poudarja, da je s to sodbo preizkušalo le pravilnost odločitve o obnovi postopka. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je predlog neutemeljen, saj na podlagi dejstev, ki izhajajo iz predloženih listin, za tožnika ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Revizijsko sodišče se s tako pravno presojo strinja. Trditev, da je bil tožnik po oceni posameznih zdravnikov specialistov oziroma višje vojaške zdravniške komisije z dne 26.12.1991 spoznan za trajno nesposobnega za aktivno vojaško službo, v postopku odločanja o izpolnjevanju pogojev po 2. alinei drugega odstavka 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92 - odlok), ni pravno odločilna. Po tem določilu mora za pridobitev pravice do akontacije upravičenec do 18.10.1991 izpolnjevati pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Uradni list SFRJ, št. 7/85, 74/87 in 20/89 - ZPIZZVZ). Invalidnost po 24. členu omenjenega zakona nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene nezmožnosti za aktivno vojaško službo. Sama ugotovitev trajne nezmožnosti za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (24. in 35. člen) torej ni pravno pomembna. Če pa ni pravno odločilna, tudi dokazi za zatrjevano trditev niso potrebni. To pa obenem pomeni, da pogoj iz 9. točke 421. člena ZPP, ki predpostavlja ugodnejšo odločitev za tožnika, ni podan.

Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP zavrnilo.

Sodišče je določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.