Supreme Court dismisses appeal on alimony increase due to children's school obligation under ZZZDR.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Šoloobveznost otrok kot nova okoliščina, ki omogoča uporabo 132/5 ZZZDR.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora za mladoletne tožnike plačevati zvišano preživnino, ki znese od 1.9.1993 dalje za vsakega po 4.000,00 SIT mesečno ali za vse tri skupaj po 12.000,00 SIT mesečno. Pritožbo toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbeni zahtevek preko zneska 8.000,00 SIT mesečne preživnine za vse tri otroke skupaj zavrnjen, ali pa njeno razveljavitev v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču. Določba 79. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni pravilno uporabljena. Toženec je upokojen in prejema pokojnino v znesku 32.000,00 SIT mesečno. Zaradi bolezni je bil večkrat na zdravljenju v bolnici, velik del pokojnine pa mora nameniti za nakup zdravil in za dietno prehrano. Zaradi bolezni tudi ne more obdelovati svojega manjšega posestva, zato bi bila primerna preživnina za vse tri otroke skupaj v znesku 8.000,00 SIT mesečno, višja preživnina pa je previsoka.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), v pravdi ni bilo.

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Določba 79. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR - Uradni list RS, št. 14/89) je bila ob uporabi določbe 5. odstavka 132. člena istega zakona uporabljena ob upoštevanju dejanskih ugotovitev, ki se nanašajo na presojo obstoja spremembe okoliščin, ki so prvotno narekovale določitev višine preživnine. Če te spremembe ne bi bilo, bi zaradi nominalne rasti življenjskih stroškov za uskladitev zadoščale že vsakokratne upravne valorizacije. Ugotovljeno pa je bilo, da so življenjski stroški mladoletnih tožnikov tudi realno narasli, ker sta starejša dva že šoloobvezna, mlajši pa je ob sojenju bil tik pred vstopom v šolo. Gotovo je, da so ti podatki take narave, da jih je mogoče uvrstiti v spremenjene okoliščine iz 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Nižjima sodiščema zato ni mogoče utemeljeno očitati zmotne uporabe materialnega prava, saj je dejanska podlaga za uporabo 5. odstavka 132. člena ZZZDR izkazana.

Obstoja torej samo še presoja, ali je zvišanje preživnine v znesku, ki sledi iz izpodbijane sodbe v skladu s potrebami otrok in v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev (79. člen ZZZDR). Ob oceni, da znesejo minimalni stroški za enega otroka 10.000 SIT mesečno in ob upoštevanju prejemkov zakonite zastopnice, imajo otroci in mati (po stanju ob sojenju na prvi stopnji) na razpolago vsak po 12.000,00 SIT mesečno, tožencu pa bi ob odbitku dosojene preživnine ostalo na razpolago za lastno življenje še okrog 20.000,00 SIT na mesec. Zakonita zastopnica bo tako k preživljanju otrok prispevala celo več, čeprav jo zadevajo tudi vsakdanje skrbi, povezane z njihovo rastjo in šolanjem. Revizijsko sodišče tudi v tem delu izpodbijani sodbi ne more očitati v reviziji uveljavljenih nepravilnosti.

Toženčeve zdravstvene težave so bile v dosedanjem postopku že upoštevane. Revizijska graja v tej smeri vsebinsko pomeni nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno, kar ni dovoljen revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP). Navedeno toliko bolj obvelja za navajanje novih dejstev v zvezi z dietno prehrano in zdravili, saj gre v tem primeru za nedovoljeno revizijsko novoto.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).