Supreme Court rejects request to transfer labor case to Ljubljana due to lack of procedural grounds.

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik je v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navajal, da Delovnemu sodišču v Celju ne zaupa iz lastnih izkušenj, pa tudi ne zaradi nezakonitega sojenja v nekaterih drugih zadevah, za katere je izvedel.

Sodišče predlogu ni ugodilo, ker za določitev drugega stvarnega sodišča ni bilo zakonitih razlogov. Stranki sta iz Celja in se postopek ne bi laže opravil pri stvarno pristojnem sodišču v Ljubljani, pa tudi drugih tehtnih razlogov za ugoditev predlogu ni, saj se drugo stvarno pristojno sodišče določi iz razlogov smotrnosti, ki pa niso navedeni.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je v predlogu z dne 15.1.1996 predlagala, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je za rešitev obravnavane zadeve stvarno pristojno. V predlogu je navajala, da Delovnemu sodišču v Celju ne zaupa iz lastnih izkušenj, pa tudi zaradi nezakonitega sojenja v nekaterih drugih zadevah, za katere je izvedela.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo, ker je ugotovilo, da predlog ni utemeljen.

Tožeča stranka je dne 10.9.1996 ponovno vložila predlog za določitev Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, kot stvarno pristojnega sodišča za rešitev zadeve. Razlogi v predlogu za to so podobni kot v prvem predlogu, s to razliko, da predlog podrobneje utemeljuje razloge in omenja tudi sodnico, ki naj bi prav tako kot sodnica sodila nezakonito. Zoper obe sodnici naj bi tožeča stranka vložila tudi kazensko prijavo.

Predlog ni utemeljen.

68. člen zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90), ki se smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije v skladu z določilom prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94), določa, da lahko najvišje sodišče v republiki na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drugo stvarno pristojno sodišče se določi iz razlogov smotrnosti. Ti razlogi v obravnavani zadevi niso podani, saj sta stranki v postopku iz Celje. Tudi drugi tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča niso podani. Če stranka meni, da je sodišče sodilo nezakonito, lahko izpodbija sodbo s pritožbo, če pa dvomi o sodnikovi nepristranosti, lahko zahteva izločitev sodnika po 71. in naslednjih členih ZPP. Tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča tudi ni kazenska prijava, dokler kazenski postopek ni pravnomočno končan. Tak razlog bi obstajal le v primeru, če bi bili obe omenjeni sodnici pravnomočno obsojeni s sodbo kazenskega sodišča in če na Delovnem sodišču v Celju ne bi bilo nobenega drugega sodnika. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, zato ga je bilo treba, ob upoštevanju določil 68. člena ZPP, zavrniti.