Appeal dismissed as untimely filed by plaintiff's lawyer more than two months after judgment service.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal as untimely, having been filed over two months after the second-instance judgment was served to the plaintiff's attorney. The plaintiff had previously lost a labor dispute regarding unpaid severance and a promised truck, arguing for a technological surplus payment instead. The court ruled that since the Labor and Social Courts Act does not specify a special deadline, the general thirty-day limit under the Code of Civil Procedure applies, rendering the late filing inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih; prvi odstavek 382. člena Zakona o pravdnem postopku: When a specific statute does not define a time limit for filing an appeal, the general thirty-day period from service of the judgment to the legal representative applies, and appeals filed after this period are rejected as untimely.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se kot prepozna zavrže.
[JEDRO]
Revizija je bila vložena po preteku več kot dveh mesecev od dneva, ko je bila odločba sodišča druge stopnje vročena tožnikovemu pooblaščencu odvetniku. Revizijsko sodišče jo je kot prepozno zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžan toženec plačati tožniku 223.300,00 SIT z zahtevanimi obrestmi in stroški postopka. V presežku je tožnikov zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženca odločbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je celoten zahtevek tožnika zavrnilo. Iz povratnice, ki je v spisu, je razvidno, da je bila odločba sodišča druge stopnje vročena tožnikovi odvetnici 27.2.1995.
Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in je predlagal, naj revizijsko sodišče izpodbijano odločbo tako spremeni, da njegovemu zahtevku v celoti ugodi. V reviziji je med drugim navajal, da bi kot tehnološki presežek, če ne bi sklenil delovnega razmerja s tožencem, dobil tako kot drugi delavci Rudnika urana Žirovski vrh odpravnino v višini 13.500 mark. Tožnik je podpisal izjavo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, ker mu je toženec obljubil, da mu bo dal tovornjak v vrednosti cca 13.000,00 DEM, svoje obljube pa ni izpolnil.
Nepopolna revizija je bila vročena priporočeno na sodišču prve stopnje 4.5.1995, kar je razvidno iz dohodne štampiljke. Sodišče prve stopnje je vrnilo tožniku revizijo v popravo z opozorilom, da jo bo zavrglo, če bo vrnjena brez ustrezne dopolnitve. Iz spisa ni razvidno, da bi bila revizija dopolnjena, kljub temu pa je sodišče prve stopnje ni zavrglo, revizija pa je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ZPP). ZPP se na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/19-I, 45/1/94), smiselno uporablja kot republiški predpis.
Toženec je vložil odgovor na revizijo v katerem je predlagal, naj revizijsko sodišče potrdi odločbo sodišča druge stopnje.
Revizija se kot prepozna zavrže.
Prvi odstavek 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) določa, da se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo odločbe ZPP, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Ta zakon nima posebnih določb o roku za vložitev revizije, zato je bilo treba uporabiti določilo prvega odstavka 382. člena ZPP, po katerem lahko vložijo stanke revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Prvi odstavek 138. člena ZPP določa, da se v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Po prvem odstavku 142. člena ZPP se sodba vroči osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V obravnavanem primeru je bila odločba sodišča druge stopnje vročena tožnikovi pooblaščenki, revizija pa je bila vložena na sodišče več kot dva meseca po tem, ko je pooblaščenka prejela odločbo sodišča druge stopnje. Revizija je bila torej vložena po izteku zakonskega roka. Po 392. členu ZPP zavrže revizijsko sodišče s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo, če ni storilo tega v mejah svojih pravic (389. člen) že sodišče prve stopnje.
Ker je revizija vložena po izteku zakonskega roka, jo je moralo revizijsko sodišče na podlagi omenjenega določila ZPP zavreči.