Appeal dismissed as inadmissible due to lack of legal interest after prior successful restoration of proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicant's appeal, ruling it inadmissible because the applicant had already secured the desired legal effect through a separate successful restoration of proceedings. The applicant argued for reinstatement of a terminated employment contract and payment of costs, but the first-instance court denied this based on missing statutory grounds. The Supreme Court held that since the prior decision achieved the same outcome as a successful appeal, the applicant lost the legal interest required to file a new appeal.
Legislator headnote
AI generatedZPP 389. odst. 2; ZPP 392. ZPP: An appeal is inadmissible if the appellant lacks legal interest, which ceases when a prior decision achieves the same legal effect as the appeal sought.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Revizija v postopku za obnovo ni dovoljena in se zavrže, če je tožnik v revizijskem postopku zoper prvotno odločbo uspel, saj na reviziji nima več pravnega interesa, čeprav ga je imel ob vložitvi revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za obnovo postopka, v katerem je predlagal, da sodišče dovoli obnovo pravnomočno končanega postopka, v katerem je bil zavrnjen njegov zahtevek za razveljavitev sklepa o odpovedi delovnega razmerja, na vzpostavitev delovnega razmerja in na plačilo stroškov postopka. Sodišče je predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni podan obnovitveni razlog po 7. točki 39. člena takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.
Tožnik je v reviziji zoper odločbo o obnovi postopka, ki jo je vložil skupaj z revizijo v zadevi VIII Ips 126/95, uveljavljal iste razloge, kot v navedeni zadevi in navajal, da je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, da ni podpisal pogodbe o zaposlitvi za določena čas in da je na delu ostal tudi po tem, ko bi mu po navedbah toženca, če bi res sklenil delovno razmerje za določen čas, prenehalo delovno razmerje. Glede na to okoliščino je treba ugotoviti, da je po prvem odstavku 18. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list, št. 14/90, 5/91 in 71/93, ZDR), sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki je nanjo odgovoril (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ZPP). ZPP se na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 54/1/94), smiselno uporablja kot republiški predpis.
V odgovoru na revizijo je toženec smiselno navajal, da tožnik v reviziji ni navedel nobenega od razlogov iz 385. člena ZPP.
Revizija ni dovoljena.
V drugem odstavku 389. člena ZPP je določeno, da revizija ni dovoljena tudi, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ko je tožnik vložil revizijo zoper pravnomočno odločbo, s katero je bil zavrnjen predlog za obnovo postopka, je sicer imel pravni interes, vendar je ta interes prenehal na revizijski stopnji zaradi odločitve tega sodšča v zadevi VIII Ips 126/95, s katero je reviziji ugodilo in razveljavilo odločbi, ki sta bili predmet obnovitvenega postopka. Ker je s tako odločitvijo dosežen enak pravni učinek, kot če bi bilo reviziji v obnovitvenem postopku ugodeno, tožnik nima več pravnega interesa na reviziji. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 392. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.