Appeal granted; lower court rulings voided and case remitted due to labor council's failure to rule on termination objection.

Reviziji se ugodi, odločbi sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene pisne izjave. Šteli sta, da je delavski svet potrdil sklep direktorja, s katerim je bilo ugotovljeno prenehanje delovnega razmerja tožnici po njeni volji. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je delavski svet odločil le o tožničini zahtevi za razporeditev na drugo delovno mesto, ne pa o njenem ugovoru zoper sklep direktorja. V obrazložitvi pisnega odpravka sklepa delavskega sveta je res napisano, da njen ugovor zoper sklep direktorja ni utemeljen, vendar je iz spisa razvidno, da o ugovoru ni sklepal. Ker je pravno pomemben le izrek sklepa, je bilo treba ugotoviti, da direktorjev sklep ni postal izvršljiv, zato je bilo treba obe izpodbijani odločbi razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da o zadevi še enkrat odloči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev sklepa direktorja toženca z dne 14.6.1991 o prenehanju delovnega razmerja, na vzpostavitev delovnega razmerja in na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožnica vložila pisno izjavo, da želi, da ji preneha delovno razmerje in da je o ugovoru zoper direktorjev sklep odločil delavski svet kot ugovorni organ. Pritožbo tožnice zoper odločbo sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložila tožnica revizijo na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS), zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagala, naj revizijsko sodišče izpodbijani odločbi nižjih sodišč razveljavi. Navajala je, da ni bilo upoštevano določilo 51. člena kolektivne pogodbe, saj o ugovoru zoper sklep direktorja, ki ga je vložila tožnica, ni odločal delavski svet toženca, ki je po tem določilu ugovorni organ, sklep direktorja pa tudi ni postal izvršljiv, saj po prvem odstavku 106. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93, ZDR) ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Za odločitev v tem sporu je bistveno tudi to, da tožnica ni odpovedala delovnega razmerja po 1. točki prvega odstavka 100. člena ZDR, ampak je želela z odpovedjo le to, da se jo razporedi na drugo ustrezno delovno mesto.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožencu, ki nanjo ni odgovoril (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ZPP). ZPP se na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) smiselno uporablja kot republiški predpis.

Revizija je utemeljena.

73. člen ZDSS določa, da je zoper odločbo, ki je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, dovoljena revizija iz razlogov, ki jih določa zakon. Revizija se lahko vloži v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona. Če je revizija vložena po prvem odstavku tega člena, revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Revizija je vložena pravočasno, utemeljena pa je tudi navedba, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, saj izpodbijani odločbi nista upoštevali določil 51. člena omenjene kolektivne pogodbe in prvega odstavka 106. člena ZDR. Iz zapisnika seje delavskega sveta toženca z dne 3.9.1991 je razvidno, da delavski svet ni odločil o ugovoru tožnice, ki je datiran s 24.7.1991 zoper sklep direktorja toženca z dne 14.6.1991, ampak le o zahtevi tožnice za razporeditev na delovno mesto v skladu s strokovno izobrazbo, ki ima datum 21.8.1991. Tudi pisni odpravek sklepa delavskega sveta se glasi, da je bil zahtevek tožnice zaradi razporeditve na delovno mesto v skladu s strokovno izobrazbo, z večino glasov zavrnjen. V obrazložitvi odpravka sklepa je sicer omenjena neutemeljenost tožničinega ugovora zoper omenjeni sklep direktorja, vendar obrazložitev ni pravno pomembna, saj je pravno pomembno le to, o kateri tožničini vlogi je sklepal delavski svet. O tem pa glede na omenjene listine ni nobenega dvoma.

Zaradi razveljavitve obeh izpodbijanih odločb bo moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek po določilu tretjega odstavka 24. člena v zvezi s tretjim odstavkom 23. člena ZDSS. Ugotoviti bo moralo, ali je ugovor tožnice zoper sklep direktorja z dne 14.6.1991 pravočasen in če je pravočasen, ali gre za odpoved delovnega razmerja po 1. točki prvega odstavka 100. člena ZDR, ali pa gre morda za predlog za razporeditev na drugo delovno mesto, kot navaja tožnica, in o zadevi ponovno odločiti.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je moralo revizijsko sodišče reviziji ugoditi, razveljaviti odločbo sodišča prve in druge stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 395. člena ZPP).