Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII R 2/95 ECLI:SI:VSRS:1995:VIII.R.2.95 AI generated

Supreme Court dismisses labor court jurisdiction for loan disputes, ruling they fall under civil law.

Case Number Sklep VIII R 2/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the labor court's claim to jurisdiction over a loan repayment dispute. The court found that the underlying agreement was a civil loan contract governed by the Obligations Act, not a labor relationship. Consequently, the specialized labor court lacked authority, and the ordinary civil court in Škofja Loka was the proper forum for adjudication.

Legislator headnote

AI generated

Articles 2.4.1 of the Law on Labor and Social Courts; Article 23 of the Law on Civil Procedure: Labor courts lack jurisdiction over disputes arising from civil loan agreements, which must be heard by ordinary civil courts.

Keywords

AI generated
labor court jurisdiction civil loan contract ordinary civil court obligations act competence dispute

Cited Legislation

AI generated
Article 2.4.1 of the Law on Labor and Social Courts
Article 23 of the Law on Civil Procedure
Articles 557 and 558 of the Obligations Act
Article 1 of the Law on Civil Procedure
Article II/1.99 and Article 114.1 of the Courts Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

[JEDRO]

Če ima pogodba o premostitvenem posojilu, značaj posojilne pogodbe, sklenjene v skladu z določbami 557. in 558. člena zakona o obligacijskih razmerjih, spor, ki izvira iz te pogodbe, ni individualni delovni spor, ampak spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama, v katerem je za odločanje stvarno pristojno sodišče, ki odloča v civilnih sporih, ne pa specializirano delovno sodišče, ki odloča v individualnih delovnih sporih.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je proti toženi stranki vložila tožbo zaradi vrnitve posojila v znesku 12.373,60 SIT pri Temeljnem sodišču. To sodišče pa se je s sklepom opr. št. ... z dne 8.7.1994 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču. Menilo je, da je glede na določbo 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) za odločanje v sporu, ki izvira iz premoženjskih in drugih posamičnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, podana pristojnost delovnega in socialnega sodišča.

Delovno in socialno sodišče, z odstopom pristojnosti ni soglašalo in je na podlagi 22. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) sprožilo spor o pristojnosti. Ugotovilo je, da gre v sporni zadevi za spor iz premoženjskih in civilno pravnih razmerij, glede katerih so po določbi 1. člena ZPP pristojna za odločanje redna ne pa specializirana sodišča.

Predlog je utemeljen.

Po določbi 2. točke 4. člena ZDSS so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu. Pogodba o premostitvenem posojilu, ki sta jo 8.1.1991 podpisali pravdni stranki in ki je temelj tožbenega zahtevka, pa ne ureja niti premoženjskih niti drugih posamičnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pogodba ima značaj posojilne pogodbe, sklenjene v skladu z določbami 557. in 558. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 2/89 in 57/89). Zato spor, ki izvira iz te pogodbe, ni individualni delovni spor, ampak spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama, v katerem je za odločanje stvarno pristojno sodišče, ki odloča v civilnih sporih, ne pa specializirano delovno sodišče, ki odloča v individualnih delovnih sporih.

Zato je ob upoštevanju določb 23. člena ZPP in določb II/1. točke 99. člena in prvega odstavka 114. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

Določbe bivših zveznih predpisov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).