Supreme Court dismisses pension claimant's appeal, ruling no choice right exists when pension already received abroad.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the pension claimant's revision against a final decision denying his right to a pension from the Slovenian insurer. The claimant argued he could not choose between receiving a pension from Serbia or Slovenia despite having accumulated work periods in both countries. The court held that because the claimant had already received a pension from the Serbian insurer based on his combined work history, the statutory right to choose had been exercised years prior to the relevant law's enactment.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), drugi odstavek 177. člena: When a pension recipient has already obtained a pension from a foreign carrier based on combined work periods, the right to choose a new pension carrier is deemed exercised and cannot be invoked subsequently.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Glede na to, da je tožnik že uveljavil pravico do pokojnine tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Sloveniji, je sodišče pravilno presodilo, da ne more uveljavljati pravice do izbire na podlagi določb drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Z uveljavitvijo pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji je izbiro že opravil in to celo več let pred uveljavitvijo navedene določbe ZPIZ-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke, št. P-2028521 z dne 29. 11. 2004, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine pri toženi stranki.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da je tožnik, roj. 10. 8. 1930, v Sloveniji sicer dopolnil 17 let 10 mesecev in 9 dni pokojninske dobe, je štelo za bistveno, da je pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Srbiji že s 13. 10. 1991 uveljavil pravico do pokojnine na podlagi 39. let pokojninske dobe v katero je bila všteta tudi pokojninska doba dosežena v pokojninskem zavarovanju v Sloveniji.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej sklicuje zlasti na zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da v času uveljavitve starostne pokojnine v Srbiji, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v Sloveniji ni imel možnosti izbire in je lahko pokojnino uveljavljal le pri nosilcu zavarovanja v Srbiji, kjer je kot državljan takratne Jugoslavije oziroma Republike Srbije bival. Če bi imel možnost prosto izbirati starostno pokojnino tudi na podlagi zavarovanja pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, bi bil pripravljen doseči prenehanje prejemanja pokojnine iz zavarovanja v Srbiji. Ob pravilni uporabi 177. člena ZPIZ-1 sklicevanje sodišča na to, da je pokojnino že uveljavil v Srbiji, ne more biti odločilno.
4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.
7. Tožnik bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni izrecno uveljavljal. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.
8. Tožnik sam pravilno ugotavlja, da je ob uveljavitvi starostne pokojnine v letu 1991 lahko uveljavljal pokojnino le pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Srbiji, kjer biva, in to ne glede na dopolnitev dela pokojninske dobe v Sloveniji. Glede na to, da je tožnik že uveljavil pravico do pokojnine tudi na podlagi pokojninske dobe dopolnjene v Sloveniji, je sodišče pravilno presodilo, da ne more uveljavljati pravice do izbire na podlagi določb drugega odstavka 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in kasnejše spremembe), saj je z uveljavitvijo pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji izbiro že opravil in to celo več let pred uveljavitvijo navedene določbe ZPIZ-1. Na že sprejeta stališča Vrhovnega sodišča glede pomena določb drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 v podobnih primerih se je utemeljeno sklicevalo že sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi.
9. Sodišče pravilno ugotavlja, da bi bil tožnik lahko eventualno upravičen do pokojnine pri toženi stranki glede na pri njej doseženo pokojninsko dobo le na podlagi ustreznih določb meddržavnega sporazuma o socialni varnosti. Tak sporazum pa med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo še ni bil sklenjen. Tožnik ni zatrjeval, da bi bil državljan Republike Slovenije. Zato zanj niso upoštevna stališča Ustavnega sodišča RS, zavzeta v odločbi Up-360/05-39 z dne 2. 10. 2008 glede ustavne pravice do pokojnine pri slovenskem nosilcu zavarovanja na podlagi 50. člena Ustave RS, ki zagotavlja pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, državljanom Republike Slovenije.
10. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.