Supreme Court dismisses appeal claiming procedural violation, ruling factual errors alone are not valid grounds for review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final decision denying disability status for work-related injury. The applicant argued the lower court committed a procedural violation by misinterpreting evidence and ignoring expert opinions, while the court found the core dispute concerned only the factual determination of the injury's cause. The court ruled that appeals can only be based on procedural violations or errors in applying substantive law, not merely incorrect factual findings, thus dismissing the appeal as unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 370. člen 3. odst. 3; 371. člen; 378. člen: An appeal is inadmissible if it is substantively based solely on a mistaken or incomplete finding of fact, as such errors do not constitute a material violation of procedural or substantive law grounds for review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Revizija je vsebinsko vložena samo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti revizijski razlog.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se dokončna odločba tožene stranke št. P-4078738 z dne 20. 11. 2001 spremeni in se tožnici prizna I. kategorija invalidnosti zaradi poškodbe pri delu. Po izvedenem dokaznem postopku je namreč ugotovilo, da je tožničina invalidnost I. kategorije posledica bolezni in ne poškodbe pri delu.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega in upravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče samovoljno tolmačilo listine, ki štejejo za javne listine in da to predstavlja kršitev določb pravdnega postopka. Dalje je navajala, da sodišče ni upoštevalo izvedenskih mnenj in dokumentov v spisu, pri čemer dokazi v spisu jasno kažejo na poškodbo pri delu. Navajala je stališča "izvedenca" R., istočasno pa zavzela stališče, da je pravilna ugotovitev dejanskega stanja za tožnico življenjskega pomena. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo "razveljavi" in zahtevku tožnice v celoti ugodi oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).
7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da revizija uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka samo formalno, ne da bi jih tudi vsebinsko opredelila. Čeprav revizija navaja, da je sodišče samovoljno tolmačilo listine in da to predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, takšne kršitve ni mogoče ugotoviti, saj revizija vsebinsko graja samo dejanske zaključke sodišča druge in v povezavi z njim tudi prve stopnje. Pri tem pa navedbe revizije niti niso povsem korektne, saj citira kot sprejemljiv in verodostojen dokaz samo mnenje invalidske komisije prve stopnje z dne 21.8.2001, zamolči pa mnenje invalidske komisije druge stopnje in mnenje izvedenca M.. Pri tem spregleda, da sicer zdravnik R. ni bil določen kot izvedenec, ampak je bil zaslišan kot priča. Spregleda tudi bistveno, da sodišče ni samovoljno tolmačilo listin, ampak je do zaključkov prišlo z upoštevanjem vseh izvedenih dokazov. Zato ni ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
8. V pravdnem postopku ne poznamo "bistvene kršitve določb upravnega postopka" in zato to tudi ne more biti revizijski razlog.
9. Revizija je vsebinsko vložena samo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti revizijski razlog. Tudi ne v primeru, če je, kot se zatrjuje v reviziji, pravilna ugotovitev dejanskega stanja za tožnico življenjskega pomena.
10. Ker je v reviziji sporno samo dejansko vprašanje vzroka invalidnosti in posledično odločitve, ali je tožničina invalidnost posledica nesreče pri delu ali bolezni, revizijsko sodišče niti ni imelo kaj preizkušati glede uporabe materialnega prava, na katerega sicer glede na določbo 371. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.
11. Zaradi povedanega je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.