Court dismisses labor court jurisdiction for work injury claim against non-employer, ruling it a civil tort case.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Ker gre za odškodninski zahtevek zoper osebe, s katerimi tožnik ni bil v enem od razmerij, navedenih v 5. členu ZDSS-1, gre za premoženjsko pravni spor in stvarno pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Mariboru vložil tožbo, s katero je zahteval plačilo odškodnine v višini 82.000.000,00 EUR. Navajal je, da se je dne 5.11.2005 poškodoval v nezgodi, ki se je pripetila na gradbišču I. C., kamor je bil napoten s strani takratnega delodajalca T. S.. Na gradbišču so delo opravljale tudi druge pravne osebe, za katere tožnik meni, da so soodgovorne za nastalo nesrečo.

Okrožno sodišče v Mariboru se je s sklepom opr. št. III P 81/2008 z dne 19.5.2005 izreklo za stvarno nepristojno. Sklicevalo se je na točko b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) in ocenilo, da gre za individualni delovni spor oziroma za spor med delavcem in delodajalcem. Do nezgode naj bi prišlo med delom tožnika na gradbišču, kamor je bil tožnik napoten s strani takratnega delodajalca.

Delovno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, pristojnosti ni sprejelo. Iz ugotovitev v spisu izhaja, da je bil T. S. s.p. - inženiring, montaža, projektiranje investicijske in strojne opreme s sedežem C. z. 6, S., izbrisan iz poslovnega registra Slovenije kot samostojni podjetnik posameznik. Inšpektorat RS za delo je ugotovil, da tožnik s T. S. s.p. ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako ni bil prijavljen v zavarovanje in zanj niso bili plačani prispevki za socialno zavarovanje. Poleg domnevnega delodajalca tožnika so tožene tudi druge pravne osebe, za katere tožnik misli, da so soodgovorne za nezgodo. Te tožene pravne osebe se ukvarjajo s gradbeno dejavnostjo, kar pomeni, da ne gre za zavarovalnico, pri kateri bi domnevni delodajalec imel sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi šlo za delovno razmerje tožnika pri tretjem tožencu, ki ga tožnik toži kot fizično osebo, saj ni več samostojni podjetnik in ni bil niti v času poškodbe tožnika. Tako tožnik tudi ni mogel imeti sklenjene pogodbe o zaposlitvi s fizično osebo in zaradi tega njegovo razmerje do T. S. ni šteti za delovno razmerje. Zato je predlagalo, da v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Za presojo stvarne pristojnosti so pomembna naslednja dejstva, ki izhajajo iz navedb v tožbi in podatkov v spisu:

- Tožnik v času nezgode ni bil v delovnem razmerju pri tretjetoženi stranki, niti pri drugih toženkah in delovnega razmerja ne uveljavlja. - Tretjetožena stranka v času tožnikove nezgode svoje dejavnosti ni opravljala v organizacijski obliki samostojnega podjetnika in niti nima tega statusa sedaj. - Tožnik toži T. S. kot fizično osebo.

- Nobena od toženih strank ni zavarovalnica, pri kateri naj bi imel domnevni delodajalec sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti.

Glede na gornja dejstva ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za individualni delovni spor v smislu določb 5. člena ZDSS-1. Delovno sodišče je specializirano sodišče, pristojno za odločanje le v tistih individualnih delovnih sporih, v katerih so izrecno ugotovljene okoliščine, ki opredeljujejo njegovo pristojnost v smislu navedenega člena ZDSS-1. Ker gre v tej zadevi za odškodninski zahtevek zoper osebe, s katerimi tožnik ni bil v enem od razmerij, navedenih v 5. členu ZDSS-1, gre za premoženjsko pravni spor in stvarno pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

Glede na povedano je sodišče na podlagi določb drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/2004) sklenilo, da je za odločanje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, pri katerem je bila tožba vložena.