Supreme Court dismisses appeal in labor dispute where employer's dismissal for failure to meet work norms was lawful.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Za nedoseganje norme niso bile krive tožničine zdravstvene težave, zato je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana zakonito.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 24.4.2003 razveljavi, da tožnici zaradi odpovedi delovno razmerje ni prenehalo ampak še traja in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji izplačati vse neizplačane plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti vse stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo in sklenilo, da tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz pritožbenih razlogov po določbah prvega odstavka 338. člena ZPP. Navajala je, da je izpodbijana sodba nezakonita, saj je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo oprlo na izjavo priče, ki jo je povzelo napačno. Priča ni vedela, kakšno je bilo v letu 2003 tožničino zdravstveno stanje, niti kakšna dela je tožnica opravljala. Sodbe sodišče ne more opreti niti na mnenje izvedenca, saj je ta sam izpovedal, da težko ocenjuje, če je bila norma za tožnico primerna. Neustrezna je tudi subjektivna razlaga priče in izvedenca o razlogih za nedoseganje norme. Opozarja na izpovedbo priče, da je leta 2002 za tožnico predlagala, da tožnica ne bi opravljala dela po normi. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in vzdrži v veljavi sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica je vložila še dopolnitev revizije, v kateri je popravila navedbo, da tožnica pri izvedencu ni bila na pregledu.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Ker tožnica vsebinsko ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega razloga ni preizkušalo.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb, ki so praktično edini revizijski razlog, ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 2. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s strani delodajalca, nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni ali izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo, da je bila norma tožene stranke povprečna in da je ni dirigiral stroj in, kar je za odločitev bistveno, da je bil tožničin tempo dela zaradi zdravstvenih težav sicer slabši, vendar pa bi normo zaradi njih lahko dosegala. Taka dejanska ugotovitev je bila v izpodbijani sodbi upoštevana večkrat in iz različnih zornih kotov.

Za odločitev o tem, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zakonita ali ne, je torej sodišče ugotovilo, ali je do nedoseganja norme pri tožnici prišlo zaradi zdravstvenih težav, saj drugih objektivnih okoliščin, ki bi ji to preprečevale, tožnica ni navajala. Ko je zaključilo, da za nedoseganje norme niso bile krive tožničine zdravstvene težave, je glede na to, da je nedoseganje norme zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, če za to ni objektivnih razlogov, to pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti bila dana v skladu z zakonskimi zahtevami.

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji zato ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.