Employer termination deadline extended until after failed employee defense hearing per Supreme Court ruling.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Kdaj je delodajalec zvedel za razlog za izredno odpoved, je dejansko vprašanje.

Na podlagi neuspelega zagovora (če se delavec ne odzove vabilu na zagovor) ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi za izredno odpoved na dan, ki je bil določen za zagovor.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, ki se je glasil:

„1. Ugotovi se, da tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 9.9.2005 ampak traja še nadalje z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz dela in po delu.

2. Ugotovi se, da je tožeči stranki tožena stranka nezakonito zaključila delovno knjigo z dnem 9.9.2005 in jo istega dne tudi nezakonito odjavila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

3. Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo, jo razporediti na delovno mesto, na katerem je opravljala svoje delo pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma na drugo delo, ki ustreza njenemu znanju in zmožnostim, ter ji za obdobje, ko ni delala, obračunati in izplačati pripadajočo plačo, ki bi jo prejemala, če bi delala, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečne plače dalje do plačila, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov od bruto zneska pripadajočih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, in ji vpisati v delovno knjigo manjkajočo delovno dobo, vse v petnajstih dneh, pod izvršbo.„

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo. Presodilo je, da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo, ker mu je tožena stranka dne 7.9.2005 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku petnajst dnevnega roka po seznanitvi z razlogom za odpoved.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo začetek teka petnajst dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku v skladu z drugim odstavkom 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02) hotela omogočiti zagovor, hkrati pa na zagovoru preveriti tožniku očitane kršitve delovnih in drugih obveznosti. Ker tožnik priporočene pošiljke s pisno obdolžitvijo in pozivom na zagovor v petnajstih dneh na pošti ni dvignil in je bila toženi stranki vrnjena dne 23.8.2005, mu je vabilo na zagovor vročila po vročevalcu detektivu 25.8.2005. Ker se tožnik vabilu na zagovor ni odzval in zagovora v petih dneh tudi sicer ni podal, je tožena stranka šele takrat lahko ugotavljala, da je tožniku očitana kršitev resnična, saj je tožnik niti ni poskušal zanikati oziroma se je očitno z ugotovitvami detektiva strinjal. Šele s 30.8.2005 se je tožena stranka v celoti seznanila z vsemi dejstvi, pomembnimi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče zmotno presodilo, da dne 7.9.2005 sporne odpovedi ni podala v zakonskem petnajst dnevnem roku. Podredno je tožena stranka navajala, da sodišče neutemeljeno ni upoštevalo določb 118. člena ZDR. Tožena stranka je že v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala, da se je tožnik takoj po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki registriral kot samostojni podjetnik (s.p.) in vseskozi opravlja gospodarsko dejavnost v tem svojstvu, pridobiva dohodek in je prijavljen v socialno zavarovanje. Poleg tega je opozorila tudi na druge okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje njegovega delovnega razmerja. Tudi iz teh razlogov je sodišče tožniku neutemeljeno priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja v breme tožene stranke in tožnika vrnilo na delo.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS št. 73/07) vročeno Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka v reviziji ni določno navedla bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena izpodbijana sodba. Zato s tega vidika sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Pri presoji utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka sodišče ugotavlja, da je tožnik oblikoval svoj ugotovitveni zahtevek v točki 1 in 2 zahtevka v nasprotju z določbami tretjega odstavka 204. člena ZDR, hkrati pa tako oblikovan zahtevek ni v skladu z določbami 181. člena ZPP o omejenih pogojih za ugotovitveno tožbo. Zahtevek, naj se ugotovi, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 9.9.2005, kot je postavljen, tudi ne bi mogel biti utemeljen, saj med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tega dne pisno podala tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja delavca v smislu četrte alineje 75. člena ZDR. Ne glede na jezikovno opredelitev zahtevka je imel tožnik očitno v mislih nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, oziroma je ne glede na zahtevek sodišče tožnikovo tožbo obravnavalo kot tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu tretjega odstavka 204. člena ZDR.

Kot razlog za presojo, da tožniku dne 9.9.2005 delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, sodišče ugotavlja nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi zamude zakonskega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi. Na podlagi drugega odstavka 110. člena ZDR mora delodajalec podati izredno odpoved najkasneje v 15. dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Subjektivni 15. dnevni rok prične teči, ko delodajalec zve za odpovedni razlog. Kdaj je delodajalec zvedel za razlog za izredno odpoved, je dejansko vprašanje. Vendar je revizijsko sodišče v podobnih zadevah že zavzelo stališče, da na podlagi neuspelega zagovora (če se delavec ne odzove vabilu na zagovor) ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi za izredno odpoved na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor (glej sodba in sklep VIII Ips 33/2006 z dne 11.4.2006). Glede na navedeno stališče revizijske navedbe o začetku teka roka za izredno odpoved šele na podlagi neuspelega zagovora niso utemeljene. Zato sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da je tožena stranka dne 9.9.2005 tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 110. člena ZDR po poteku petnajstdnevnega zakonskega roka za podajo odpovedi, ker je bila s tožnikovo kršitvijo bolniškega reda seznanjena že na podlagi zapisnika detektiva ob kontroli tožnika dne 21.7.2005. V posledici tega je utemeljeno ugotovilo, da tožniku 9.9.2005 delovno razmerje ni prenehalo, saj tako prenehanje delovnega razmerja ni bilo zakonito. Zato je tožena stranka tožniku nezakonito zaključila delovno knjižico in ga odjavila iz zavarovanja.

Res je tožena stranka že v odgovoru na tožbo navedla, da nadaljevanje delovnega razmerja med njo in tožnikom ni bilo več mogoče. Vendar je sodišče utemeljeno štelo, da s takimi navedbami toženka le utemeljuje obstoj pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 110. člena ZDR. Zato revizija neutemeljeno navaja, da je sodišče kršilo določbe 118. člena ZDR, ko se ni opredelilo do navedb tožene stranke, podanih že v postopku pred sodiščem prve stopnje, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni več mogoče.

Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.