Appeal dismissed because the defendant ceased to exist via bankruptcy, leaving no legal successors to continue the proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the plaintiff's appeal against a second-instance decision that had dismissed her employment contract termination claim. The defendant company had been deleted from the court register due to bankruptcy proceedings, meaning no legal successors existed to inherit the right of action. Consequently, the court ruled that the appeal lacked legal interest and could never be heard, as the procedural process could not continue without a valid party.
Legislator headnote
AI generated374. člen 2. odstavek 2. ZPP; 375. člen ZPP: When a party to proceedings ceases to exist due to bankruptcy and has no legal successors, the appeal is inadmissible as the party lacks legal interest and the proceedings cannot continue.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Zaradi prenehanja tožene stranke kot posledice stečaja, tožena stranka nima pravnih naslednikov, ki bi lahko prevzeli pravdo in tako tudi ni mogoče uporabiti 3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP in postopek prekiniti. V takšni procesni situaciji se namreč postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati. Vložene revizije tako nikoli ne bo mogoče obravnavati, to pa pomeni, da tožnica zanjo nima pravnega interesa.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 7. 2006 in ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja. Posledično je ugodilo tudi reintegracijskemu in reparacijskim zahtevkom ter odločilo, da mora tožena stranka tožnici povrniti pravdne stroške.
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je sodišče prve stopnje kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju napačno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Nadalje je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Zoper pravnomočno sodbo izdane na drugi stopnji je tožnica vložila revizijo iz revizijskih razlogov napačne (pravilno zmotne) uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev (določb pravdnega) postopka. Predlagala je, da sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne, toženi stranki pa naloži, da tožnici povrne revizijske stroške.
Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 26/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.
Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne, tožnici pa naloži plačilo vseh stroškov postopka.
Revizija ni dovoljena.
Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra izhaja, da je bila tožena stranka dne 8. 7. 2008 izbrisana iz sodnega registra. Podlaga izbrisu je bil sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. St 1/2008 z dne 12. 3. 2008 o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka, ki je postal pravnomočen dne 22. 5. 2008. Z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register je tako tožena stranka prenehala (2. odstavek 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL, Uradni list RS, št. 67/1993 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami).
Zaradi prenehanja tožene stranke kot posledice stečaja tožena stranka nima pravnih naslednikov, ki bi lahko prevzeli pravdo in tako tudi ni mogoče uporabiti 3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP in postopek prekiniti. V takšni procesni situaciji se namreč postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati. Vložene revizije tako nikoli ne bo mogoče obravnavati, to pa pomeni, da tožnica zanjo nima pravnega interesa (Podobno Vrhovno sodišče tudi v sklepu opr. št. III Ips 34/2007 z dne 24. 4. 2007 in sklepu opr. št. III Ips 71/2007 z dne 28. 8. 2007).
Ker je revizija nedovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP), jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člen ZPP zavrglo.
Zaradi prenehanja tožene stranke, ki nima pravnih naslednikov, revizijsko sodišče ni odločilo o priglašenih stroških odgovora na revizijo. Glede na določbo 4. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/04) pa tožena stranka do povrnitve teh stroškov tudi sicer ne bi bila upravičena.