Appeal dismissed: Review in wage difference disputes allowed only if value exceeds 4,172.93 EUR.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against a lower court's refusal to permit a review of a final labor judgment. The plaintiff argued that reviews in wage difference cases are legally permitted, but the court found no such statutory exception for this specific dispute. Consequently, the court upheld the lower court's decision because the disputed amount did not exceed the mandatory review threshold of 4,172.93 EUR.
Legislator headnote
AI generatedZDSS-1, 2. točka 31. člen; 1. točka 31. člen; 2. točka 365. člen ZPP: Review in individual labor disputes regarding wage differences is generally inadmissible unless the value of the disputed part of the final judgment exceeds 4,172.93 EUR.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Revizija v individualnem delovnem sporu o plačilu razlike plače na podlagi višjega obračunskega količnika ni dovoljena, razen če je izrecno ugotovljena vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki presega 4.172,93 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni presegala te revizijske meje in ker v zadevi revizija tudi sicer po zakonu ni bila dovoljena, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 utemeljeno odločalo o njeni dopustitvi oziroma nedopustitvi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo razlike plače, izplačane po osnovnem količniku 2,50 in plačo, obračunano po osnovnem količniku 3,25, za čas od 12.4.2000 do 1.12.2002, ko naj bi tožnik dejansko opravljal delo poveljnika prvega voda in s tem občasno nadomeščal tudi poveljnika čete. Po ugotovitvi sodišča naj bi šlo le za občasno nadomeščanje poveljnika prvega voda, za kar tožniku ni pripadala višja plača.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da vtoževana razlika plače ne dosega zakonske revizijske meje je sklenilo, da revizije ne dopusti, ker zakonski razlogi za njeno dopustitev niso podani.
Zoper sklep o nedopustitvi revizije se pritožuje tožnik in navaja, da je glede na dosedanjo prakso revizija v sporih o razliki med obračunskima količnikoma plače že po zakonu dovoljena.
Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
V individualnih delovnih sporih je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizija že po zakonu dovoljena le v sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja (2. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) ter v tistih premoženjskih individualnih delovnih sporih, v katerih je revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka 31. člena ZDSS-1). V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR.
Glede na gornje določbe revizija v individualnem delovnem sporu o plačilu razlike plače na podlagi višjega obračunskega količnika ni dovoljena, razen če je izrecno ugotovljena vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki presega 4.172,93 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni presegala te revizijske meje in ker v zadevi revizija tudi sicer po zakonu ni bila dovoljena, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 utemeljeno odločalo o njeni dopustitvi oziroma nedopustitvi.
V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1 se lahko nezadovoljna stranka pritoži zoper sklep, s katerim sodišče ne dopusti revizije, le iz razlogov po 2. alineji prvega odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
Tožnik v svoji pritožbi ni niti zatrjeval in ne dokazal obstoja navedenega pritožbenega razloga. Zato je sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.