Appeal against refusal of review dismissed due to lack of specific evidence of Supreme Court practice deviation.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče ugoditi, ker ne navaja konkretno, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti (konkretno - vsebinsko) ne zatrjuje oziroma dokazuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik na dan 1.8.2006 dopolnil 31 let, 3 mesece in 16 dni delovne dobe, na ugotovitev, da je sklep tožene stranke št. 4826 z dne 18.8.2006 obenem z dopolnilnim sklepom z dne 6.10.2006 nezakonit v delu, ko tožniku v presežku ne priznava delovne dobe na podlagi dosežene zavarovalne dobe, kot jo tožniku priznava ZPIZ, da sodišče toženi stranki naloži, da v 15 dneh izda sklep, ki bo določal, da je tožnik na dan 1.8.2006 dopolnil 31 let, 3 mesece in 10 dni zavarovalne dobe ter mu prizna pravice, ki mu gredo iz naslova delovnega razmerja, sicer bo sklep nadomestila sodba. Sklenilo je, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki odmerjene stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, razen v točki I/1, kjer je izpodbijano sodbo razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo, ter sklenilo, da se revizija ne dopusti.

Zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije je tožnik vložil pritožbo, v kateri je navajal, da se z odločitvijo sodišča ne more strinjati. Odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, poleg tega pa v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti.

Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena in v povezavi z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu.

Ker pritožba konkretno ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti se (konkretno - vsebinsko) ne zatrjuje oziroma dokazuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1. Zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.

Sklep o stroških temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.