Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII Ips 51/2007 ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.51.2007 AI generated

Appeal dismissed because claim value is unclear, preventing verification of the statutory threshold for appeal admissibility.

Case Number Sklep VIII Ips 51/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court rejected the appeal because the value of the disputed claim was neither specified nor evident from the complaint. The appellant argued that the claim for social contributions was not time-barred and sought to overturn a final judgment based on erroneous application of substantive law. The court held that without a clear monetary value exceeding the statutory limit, the appeal could not be admitted for substantive review.

Legislator headnote

AI generated

Article 375 of the Code of Civil Procedure; Article 31 of the Act on Labour and Social Courts: An appeal is inadmissible if the value of the disputed subject matter is not indicated or ascertainable from the complaint, rendering it impossible to determine if the appeal threshold is met.

Keywords

AI generated
appeal admissibility claim value threshold social contributions indeterminate value procedural dismissal

Cited Legislation

AI generated
Article 375 of the Code of Civil Procedure
Article 31 of the Act on Labour and Social Courts
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker vrednost spornega predmeta ni niti označena niti razvidna iz tožbenega zahtevka, ni mogoče ugotoviti, ali vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega določen znesek, da bi bil izpolnjen pogoj glede dovoljenosti revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je med drugim kot zastaran zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati za tožnika za obdobje od 1.8.1965 do 1.8.1967 vse prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter druge predpisane prispevke.

Sodišče druge stopnje je v še spornem delu glede plačila prispevkov pritožbo tožnika zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na plačilo prispevkov, je tožnik vložil tako revizijo, v kateri je uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da še sporni del tožbenega zahtevka ni zastaral in da je sodišče v drugi zadevi ob priznanju delovne dobe, toženi stranki naložilo tudi plačilo prispevkov, pa je šlo za enako dejansko stanje, kot v obravnavani zadevi. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni niti dovoljena, niti dopuščena.

Po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Po določbi 31. člena ZDSS-1 je revizija v delovnih in socialnih sporih dovoljena, če je tako določeno v točkah od 1 do 4 tega člena ali pa, če je dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi revizije sodišče ni dopustilo, Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da ne gre za enega od primerov iz 1 – 4 točke 31. člena ZDSS-1.

V spornem primeru se uveljavlja plačilo prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, kar predstavlja premoženjsko terjatev iz 1. točke 31. člena ZDSS-1. Zato bi glede na določbo prve točke 31. člena ZDSS-1 lahko bila dovoljena revizija, če bi ta bila dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.

Po drugem odstavku 376. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1.000.000,00 SIT oziroma 4.172,92 EUR. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ni niti označena niti razvidna iz tožbenega zahtevka, ni mogoče ugotoviti, če vrednost v reviziji izpodbijanega dela presega določen znesek, da bi bil izpolnjen pogoj glede dovoljenosti oziroma za vsebinsko obravnavo revizije.

Ker v spornem primeru revizija ni dovoljena glede na določbe ZPP oziroma ZDSS-1, in ker je tudi ni dopustilo višje sodišče s sklepom, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 374. člena ZPP zavrglo.