Appeal allowed; retrial in first instance rejected for re-examining already heard witnesses and parties. Court ruled against returning case for new witness hearings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's complaint against the appellate court's decision to annul the first-instance judgment and remand the case for a new trial. The appellant argued that remanding the case solely to re-hear witnesses already examined in the first instance violated their right to a speedy trial. The court held that the appellate court erred by ordering a retrial instead of conducting the necessary review and additional hearings itself under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generatedZDSS-1 30. člen 1. odstavek; ZDSS-1 30. člen 3. odstavek: The appellate court may not annul a first-instance judgment and remand the case for a new trial solely to re-examine witnesses already heard, as it must instead conduct the review and additional hearings itself to resolve doubts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj zato, da sodišče ponovno zasliši toženca in dve priči, ki sta bili pred sodiščem prve stopnje že zaslišani, in ponovno oceni izvedene dokaze, je v nasprotju z določili 1. in 3. odstavka 30. člena ZDSS-1.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženec tožnici iz naslova odškodnine plačati 78.983,70 EUR.
Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zaradi dopolnitve dokaznega postopka zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Zoper sklep o razveljavitvi se pritožuje toženec in uveljavlja kršitev določb 1. odstavka 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04). Navaja, da bi sodišče druge stopnje dileme, ki se odpirajo v zvezi z odškodninsko odgovornostjo toženca, lažje razčistilo, če bi v zadevi samo izvedlo glavno obravnavo, delno že ob sami pripravi na glavno obravnavo, v celoti pa, če bi samo dodatno zaslišalo priče, katerih ponovno zaslišanje nalaga sodišču prve stopnje, ki je te priče že zaslišalo. Zatrjuje, da sodišče z vračanjem zadeve v novo sojenje, namesto da bi na podlagi 30. člena ZDSS-1 samo izvedlo obravnavo in v zadevi odločilo, krši toženčevo ustavno pravico do sojenja v razumnem roku, saj odprt spor o visokem odškodninskem zahtevku toženca obremenjuje in se grozeče breme, ki presega toženčeve premoženjske zmožnosti, z zavlačevanjem in tekom zakonskih zamudnih obresti samo še povečuje.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pri tem lahko v skladu s 3. odstavkom tega člena sodišče druge stopnje na obravnavi ponovi dokaze v skladu z določbo zakona, ki ureja pravdni postopek, o ponavljanju dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje, izvede nove dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, in opravi druga procesna dejanja, s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v novo sojenje zgolj zato, da sodišče ponovno zasliši toženca in dve priči, ki sta bili pred prvostopnim sodiščem že zaslišani in ponovno oceni izvedene dokaze v zvezi z dvomi, ki so se porajali sodišču druge stopnje.
Vse kar sodišče druge stopnje nalaga sodišču prve stopnje, bi bilo na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 dolžno storiti sodišče druge stopnje samo v okviru pristojnosti, kot jih glede izvedbe obravnave v pritožbenem postopku opredeljuje 3. odstavek navedenega člena. Toženec utemeljeno navaja, da bi dvome, ki so se mu porajali v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje, s ponovitvijo dela na prvi stopnji že izvedenih dokazov najlažje in najbolj verodostojno odpravilo sodišče druge stopnje samo. Na tak način bi stranki najhitreje prišli do pravnomočne rešitve spora, kar je v skladu z načelom hitrosti postopka v delovnih in socialnih sporih izrecno opredeljenim v 20. členu ZDSS-1, ki mu sledi tudi ureditev pritožbenega postopka v 30. členu tega zakona.
Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v novo sojenje v nasprotju z določbami 1. odstavka 30. člena ZDSS-1, je bilo potrebno v smislu določb 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljaviti, da bo lahko sodišče druge stopnje v zadevi samo izvedlo obravnavo in dokončno odločilo.
Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.