Legislator Case Law & Legislation
Sklep Dsp 1/2008 ECLI:SI:VSRS:2008:DSP.1.2008 AI generated

Appeal against refusal of review dismissed; mere expectation of Supreme Court ruling is not a valid ground.

Case Number Sklep Dsp 1/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against the refusal of a review, upholding the first-instance judgment. The appellant argued that a Supreme Court ruling was necessary to resolve significant legal issues regarding pension base calculations and comparable employee salaries. The court rejected this, ruling that anticipating a Supreme Court decision does not constitute a valid legal ground for appealing a refusal of review under the relevant labor court statutes.

Legislator headnote

AI generated

3. odstavek 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; mere expectation of a Supreme Court ruling on important legal questions does not constitute a valid ground for appealing a decision refusing a review.

Keywords

AI generated
appeal against refusal of review labor court procedure pension base calculation supreme court precedent valid grounds for appeal

Cited Legislation

AI generated
3. odstavek 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
5. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
1. in 2. odstavek 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Navedbe, da bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bila razveljavljena 2. točka odločbe tožene stranke, št. 123-5490/96 z dne 31.7.1996, o tožnikovi upokojitvi na podlagi določb 108. člena Zakona o obrambi (ZObr - Ur. l. RS, št. 82/94). V okviru razveljavitve 2. točke navedene odločbe je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da izda tožniku novo odločbo o višini pokojninske osnove v višini povprečne plače zaposlenega pri toženi stranki s IV. stopnjo izobrazbe v zadnjem koledarskem letu, upoštevaje tudi naknadne poračune na podlagi odločb Ustavnega sodišča RS, ki pri izdaji sporne odločbe niso bili upoštevani. Sodišče druge stopnje je soglašalo, da do višje pokojninske osnove na podlagi primerljive plače za dela s V. stopnjo zahtevnosti oziroma do višje pokojninske osnove na podlagi primerjave z dohodki sodelavca G. tožnik ni upravičen. Hkrati je sodišče na podlagi 5. točke 31. člena ter 1. in 2. odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) sklenilo, da se v zadevi revizija ne dopusti, ker zakonski razlogi za dopustitev revizije niso podani.

Zoper sklep o nedopustitvi revizije se pritožuje tožnik in navaja, da bi mu morala biti v smislu pokojninske osnove upoštevana plača, obračunana po višjem plačnem razredu, tako upoštevaje ustrezno razporeditev na dela v IV. stopnji zahtevnosti kot tudi glede na sorazmerje s plačo sodelavca G. za dela v V. stopnji zahtevnosti. Od odločitve Vrhovnega sodišča RS je tako pričakovati odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, to je o primerjavi z dohodki primerljivega sodelavca, o še sprejemljivih razlikah med plačami za primerljiva delovna mesta in o višini tožnikove pokojninske osnove, od katere je odvisna njegova pokojnina za daljše časovno obdobje. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in dopustitev revizije.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko nezadovoljna stranka vloži pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije le iz razlogov po 2. alineji 1. odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Navedbe, da bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, torej ne morejo pomeniti utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije.

Ker tožnik ni niti zatrjeval in ne dokazal, da odločitev v zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, oziroma da v praksi sodišč druge stopnje glede bistvenih vprašanj za odločitev v zadevi ni enotnosti, s svojo pritožbo ni mogel uspeti. Zato je sodišče v smislu 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Sodišče prve stopnje je v točki 2. izreka navedlo ("odločilo"): "Kar zahteva tožnik več, se zavrne." Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke glede točke 2. izreka sodbe sodišča prve stopnje in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V tretjem odstavku 324. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 73/97, v nadaljevanju: ZPP) je določeno, da "izrek sodbe obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo..." Ker sta izreka sodb sodišč druge in prve stopnje pomanjkljiva in v nasprotju z navedeno določbo ZPP, tudi ni mogoče ugotoviti, kaj (kateri zahtevek!) je predmet presoje na pritožbeni stopnji. Tudi zato pritožba ne more biti uspešna.