Appeal dismissed; plaintiff cannot challenge material facts in second instance annulment review under ZDSS-1.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

V pritožbi, vloženi na podlagi 2. odstavka 30. člena ZDSS-1, stranka ne more uspešno napadati materialnopravnih izhodišč, ki jih je v izpodbijanem sklepu zavzelo sodišče druge stopnje, prav tako pa se ob obravnavi pritožbe Vrhovno sodišče do teh izhodišč ne more vsebinsko opredeljevati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v zvezi s tožnikovim zahtevkom za razveljavitev ugotovitvenega sklepa tožene stranke z dne 22.12.2005, da je pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnikom odpadla in da je zato tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Hkrati je odločilo, da tožniku na podlagi tega ugotovitvenega sklepa delovno razmerje ni prenehalo, pač pa mu je prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi z 12.10.2005, in v zvezi s sodno razvezo tožniku dosodilo 205.038,00 SIT odškodnine. Tožnikov reintegracijski zahtevek je zato zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje glede zavrženja tožbe v zvezi z izpodbijanjem navedenega ugotovitvenega sklepa, glede odločitve o sodni razvezi in glede zavrnitve reintegracijskega zahtevka ter stroškov postopka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Svoj sklep je utemeljilo s tem, da zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravno pomembna dejstva v dosedanjem postopku še niso bila ugotovljena.

Zoper sklep o razveljavitvi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka pritožbo, v kateri sodišču očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V razlogih pritožbe graja materialnopravna izhodišča, ki jih je zavzelo sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni in potrdi sodbo sodišča prve stopnje oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 2. odstavkom 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) se lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe pritoži le glede same razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje iz razlogov, ker naj bi bili podani pogoji za končanje postopka pred sodiščem druge stopnje. V pritožbi ne more uspešno napadati drugih stališč, zavzetih v razveljavitvenem sklepu in predlagati prenos odločanja na Vrhovno sodišče. Iz zakonskega besedila izhaja, da se s to določbo ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper sklepe sodišč druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vračanju zadeve v novo sojenje. Zoper take sklepe je pritožba dovoljena samo iz razloga, določenega v ZDSS-1, ne pa tudi iz drugih pritožbenih in revizijskih razlogov, določenih v ZPP. V primeru pritožbe, ki jo določa 2. odstavek 30. člena ZDSS-1, gre za razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo, ker sodišče ni upoštevalo določb 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku pred sodiščem prve stopnje, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V tovrstni pritožbi stranka ne more uspešno napadati materialnopravnih izhodišč, ki jih je v izpodbijanem sklepu zavzelo sodišče druge stopnje, prav tako pa se ob obravnavi pritožbe Vrhovno sodišče do teh izhodišč ne more vsebinsko opredeljevati.

Na tako omejen obseg pritožbe iz 2. odstavka 30. člena ZDSS-1 je sodišče že večkrat opozorilo (sklepi v zadevah VIII Pri 3/2006, VIII Pri 41/2006, VIII Pri 64/2007 in VIII Pri 82/2007).

Ker pritožba niti vsebinsko in niti formalno ni uveljavljala bistvene kršitve določb postopka iz 30. člena ZDSS-1 in ker ne gre za kršitve, na katere bi sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ob smiselni uporabi določb 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, tako da se bo postopek nadaljeval v skladu z izpodbijanim sklepom.