Appeal dismissed; employer failed to prove business reason for dismissal without following collective agreement selection criteria.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the employer's appeal against a labor court ruling that found the termination of an employee's contract for business reasons unlawful. The court determined that while the law does not mandate specific selection criteria for dismissing fewer employees, the employer failed to follow the existing collective agreement's system of elimination based on work performance. Consequently, the court held that the employer did not prove the need for the salesperson's work had ceased, rendering the dismissal illegal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih razmerjih (ZDR); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): The employer must demonstrate a genuine business reason for dismissal and, where a collective agreement exists, must adhere to its selection criteria; failure to do so renders the termination unlawful even if the law does not explicitly require specific selection criteria for dismissing fewer employees.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
ZDR/02 v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev sicer ne zahteva posebnih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim v primeru zmanjšanja števila delavcev na delovnem mestu odpove pogodba o zaposlitvi, vendar istočasno ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Prav tako ZDR/02 ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja o določitvi primerljivih delavcev in kriterijev za primerjavo tudi v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3.5.2005 in za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja ter vrnitev na delo k toženi stranki. Ugotovilo je, da je zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov pri toženi stranki prenehala potreba po tožničinem delu prodajalke, tako da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničinemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Ob siceršnjem soglasju s stališčem sodišča prve stopnje, da je predmet poslovne odločitve tožene stranke, kako bo organizirala delo v prodajalni, ki posluje negativno, in ob sklicevanju na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je presodilo, da tožena stranka ni dokazala, da je postalo tožničino delo pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi nepotrebno, saj se potreba po delu prodajalk v prodajalni ni zmanjšala.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so razlogi izpodbijane sodbe nejasni in sami s seboj v nasprotju ter v nasprotju z izrekom sodbe, tako da je sodba nerazumljiva. Vsekakor se je na nivoju tožene stranke zmanjšala potreba po delu ene delavke. Poleg tega sodba odstopa od presoje sodišča v praktično identičnih primerih, v katerih je bila udeležena tožena stranka, ki so bili že obravnavani pred istim sodiščem.
Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.
Revizija ni utemeljena.
Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe (3. odstavek 370. člena ZPP).
Tožena stranka v reviziji ni določno opredelila bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena izpodbijana sodba. Vsekakor se izpodbijana sodba da preizkusiti, tako da tudi smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.
Ob dejanskih ugotovitvah, da se potreba po delu prodajalk v prodajalni, kjer je delala tožnica, ni zmanjšala, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Poleg tega je tožnica ves čas opozarjala, da bi tudi ob drugačni organizaciji dela lahko prenehala potreba po delu katerekoli prodajalke. V spornem obdobju veljavna Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 58/2001) je v 18. členu določala kriterije za določitev presežnih delavcev po sistemu izločevanja, s tem da se kot prvi kriterij upošteva delovna uspešnost. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev sicer res ne zahteva posebnih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim v primeru zmanjšanja števila delavcev na delovnem mestu odpove pogodba o zaposlitvi, vendar istočasno ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Prav tako ZDR ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja o določitvi primerljivih delavcev in kriterijev za primerjavo tudi v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga (glej stališča, zavzeta v sodbi VIII Ips 429/2006 z dne 27.2.2007 in sodbi VIII Ips 337/2007 z dne 13.5.2008). Tudi zato, ker tožena stranka ob podaji sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni uporabila kriterijev za izbiro presežnih delavcev iz njene takratne kolektivne pogodbe dejavnosti, čeprav je bilo v prodajalni zaposlenih več prodajalk, je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nezakonita.
Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.