Victim as private prosecutor cannot file appeal for legality protection; only state prosecutor or defendant can.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the request for appeal for legality protection filed by the victim's representative on behalf of the victim acting as a private prosecutor. Although the victim was a party in the criminal proceedings and had lost the case, the court held that only the state prosecutor, the defendant, or their legal representative possesses the standing to file such a request. Consequently, the victim could only submit a suggestion to the state prosecutor to initiate the remedy, not file it themselves.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 421. člena ZKP; Drugi odstavek 423. člena ZKP: Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vložijo le državni tožilec, obdolženec in njegov zagovornik; oškodovanec kot tožilec nima pristojnosti za vložitev take zahteve.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva pooblaščenca oškodovanca kot tožilca F.T. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Čeprav je oškodovanec kot tožilec stranka v kazenskem postopku, pa ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, temveč lahko da le pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče na Ptuju je s sodbo z dne 26.3.2007 obdolženega A.M. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ ter po tretjem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in plačati povprečnino v znesku 70.000 SIT oziroma 292,10 EUR. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 19.12.2007 zavrnilo pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, oškodovancu kot tožilcu pa naložilo v plačilo povprečnino v znesku 300 EUR.
Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve materialnega prava. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje na prvo stopnjo z navodilom za izvedbo že predlaganih dokazov.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po določbi prvega odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP. Glede na takšno določbo oškodovanec kot tožilec ni upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, čeprav je stranka v kazenskem postopku. Če meni, da je bil s pravnomočno sodbo kršen zakon, lahko da le pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu, da vloži to izredno pravno sredstvo.
Ker je v tej zadevi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, jo je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.