Appeal rejected because property dispute lacks value exceeding threshold for review under ZPP Art. 186(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against the second-instance judgment ordering the eviction of a rented apartment. The appellant argued for review based on procedural errors and misapplication of the Housing Act, but the court found the matter to be a property dispute rather than a housing right case. Consequently, the right to appeal was contingent on the disputed property's value exceeding the statutory threshold, which the appellant failed to demonstrate.
Legislator headnote
AI generatedArt. 186(2) ZPP; Art. 392 ZPP: In property disputes where the right to appeal depends on the value of the subject matter, the appellant must declare a value exceeding the statutory threshold in the complaint; failure to do so renders the appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožeča stranka je s tožbo z dne 27.11.1992 zahtevala izpraznitev stanovanja v Ljubljani, ki je njena last. Zahtevek je oprla na 155. čl. Stanovanjskega zakona. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica (omenjeni zakon take pravice ne vsebuje), gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je naložilo prvi toženki M.S., da izprazni enosobno stanovanje v visokem pritličju hiše v Ljubljani, in ga izroči tožeči stranki. Drugi toženi stranki Občini Ljubljana Šiška pa je naložilo, da preskrbi M.S. drugo primerno stanovanje. Pritožbo prve toženke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Prva toženka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, oziroma da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka je s tožbo z dne 27.11.1992 zahtevala izpraznitev stanovanja v Ljubljani, ki je njena last. Zahtevek je oprla na 155. čl. Stanovanjskega zakona. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica (omenjeni zakon take pravice ne vsebuje), gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedena mora biti tako, da presega po tedanjem zakonu odločilen znesek za revizijo. V konkretnem primeru je bil po tedaj veljavnem 382.čl. ZPP odločilen znesek 8.000,00 SIT. Na ta način si tožeča stranka zagotovi pravico do revizije. Po podatkih spisa tožnik ni tako ocenil vrednosti spornega predmeta. Zato revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).