Supreme Court dismisses convicted person's request for legality protection in traffic violation proceedings under old law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the convicted driver's request for legality protection filed against a traffic violation judgment. The court determined that under the applicable pre-2005 provisions of the Offences Act, a convicted person had no standing to file such a request, which was exclusively reserved for the public prosecutor. Consequently, the request was deemed inadmissible because the specific legal remedy available to the accused had been abolished by prior legislation.
Legislator headnote
AI generated222. odst. 1 ZP-1; 2. odst. ZP-M: In proceedings for offences governed by the pre-2005 Offences Act, a request for legality protection filed by the convicted person is inadmissible as the right to file such a request was abolished and only the public prosecutor may exercise it.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva kaznovanega M.U. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Od odprave zahteve za sodno varstvo kot izrednega pravnega sredstva, ki ga je lahko vložil kaznovani, je v postopkih o prekrških edino izredno pravno sredstvo, o katerem odloča Vrhovno sodišče, zahteva za varstvo zakonitosti, za vložitev katere je upravičen zgolj državni tožilec.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je M.U. zaradi prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP kaznovalo z denarno kaznijo 90.000,00 SIT in izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, naložilo pa mu je še plačilo povprečnine v znesku 20.000,00 SIT. Višje sodišče v Ljubljani je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo obdolženčevih zagovornikov in potrdilo odločbo o prekršku sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je kaznovani M.U. dne 26.1.2007 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi kršitve drugega odstavka 28. člena Ustave RS in odločitve o sankcijah ter stroških postopka.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Kaznovani M.U. je prekršek storil dne 10.10.2004, torej še v času veljavnosti Zakona o prekrških (ZP, Ur. list SRS, št. 25/85 s spremembami in dopolnitvami). Po določbi prvega odstavka 222. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. list RS, št. 7/03, 86/04, 44/05) se postopki o prekrških, ki do začetka uporabe ZP-1, to je do 1.1.2005, niso bili pravnomočno končani, dokončajo po dosedanjih predpisih. Zato se v obravnavani zadevi (tudi glede izrednih pravnih sredstev) uporabljajo določbe ZP.
V postopku o prekršku kaznovani po ZP ni upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Izredno pravno sredstvo - zahteva za sodno varstvo - ki ga je lahko vložil kaznovani in o katerem je odločalo Vrhovno sodišče, je bilo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-M, Ur. list RS, št. 24/2001) odpravljeno leta 2001, saj je bil z določilom 2. člena ZP-M črtan naslov podpoglavja (Zahteva za sodno varstvo) ter členi od 200 do 207a ZP. Tako je po ureditvi po ZP od novele ZP-M dalje, kot tudi po ZP-1, v postopkih o prekrških edino izredno pravno sredstvo, o katerem odloča Vrhovno sodišče, zahteva za varstvo zakonitosti, za vložitev katere je upravičen zgolj državni tožilec.
Ker zahteva kaznovanega M.U. za varstvo zakonitosti ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo.