Defense lawyer's request for legality protection against final traffic violation ruling is dismissed because only the prosecutor may file it.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense lawyer's request for legality protection against a final traffic violation ruling. The defendant's lawyer filed the request under Article 169 of the Traffic Offenses Act, arguing for a review of the lower court's decision. The court ruled that only the public prosecutor has the statutory right to initiate such a request against a final ruling, rendering the defense lawyer's filing inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 169 of the Traffic Offenses Act; Article 216 of the Traffic Offenses Act: Only the public prosecutor may file a request for legality protection against a final traffic violation ruling; a defense lawyer lacks the statutory standing to initiate this extraordinary legal remedy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika kaznovanega M.V. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o prekršku vloži državni tožilec, tako po sedaj veljavni kot po prejšnji ureditvi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno odločbo je Višje sodišče v Ljubljani zavrglo zahtevo zagovornika kaznovanega M.V. za izredno omilitev kazni zoper odločbo o prekršku Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29.6.2005, v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11.1.2006.
Zoper odločbo o zavrženju je obdolženčev zagovornik dne 14.4.2006 na podlagi 169. člena Zakona o prekrških (ZP-1) vložil zahtevo za varstvo zakonitosti ter predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči o zahtevi za izredno omilitev kazni, podrejeno pa, da zadevo vrne Višjemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.
Po določbi 1. odstavka 222. člena ZP-1 se postopki o prekrških, ki do začetka uporabe tega zakona še niso bili pravnomočno končani, dokončajo in izrečene sankcije izvršijo po dosedanjih predpisih. V obravnavanem primeru gre za tovrstno situacijo, saj je kaznovani M.V. prekršek storil še pred uveljavitvijo ZP-1, odločba pa je postala pravnomočna po uveljavitvi tega zakona. Zato je potrebno, tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, v obravnavni zadevi uporabljati določbe Zakona o prekrških (ZP, Ur. list SRS, št. 25/83 s spremembami in dopolnitvami).
Po določbi 216. člena ZP pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o prekršku vloži državni tožilec. Tudi po veljavnem ZP-1 se ureditev v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom ne razlikuje, saj lahko po 2. odstavku 169. člena tega zakona zahtevo za varstvo zakonitosti vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje.
V obravnavani zadevi je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zagovornik kaznovanega, ki po citirani določbi ni imel te pravice. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo zagovornika obdolženega M.V. za varstvo zakonitosti zavrglo.