Supreme Court dismisses extraordinary sentence mitigation request because the original conviction was vacated due to statute of limitations. The court ruled that since no penalty exists, mitigation is impossible. The defendant's family hardship arguments were rejected as irrelevant to the procedural bar. The decision clarifies that vacated convictions preclude any further sentencing relief. This case establishes that extraordinary mitigation cannot apply when the underlying penalty has been legally extinguished. The court upheld the dismissal based on the absence of a valid penalty to mitigate.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for extraordinary sentence mitigation. Although the defendant argued for leniency due to her elderly sick mother and young daughter, the court noted that the Supreme Court had previously vacated the original conviction entirely due to the statute of limitations. Consequently, since no penalty existed to mitigate, the request was legally impossible to grant. The court ruled that extraordinary mitigation requires a valid, existing penalty, which was absent in this case.
Legislator headnote
AI generated417. člen v zvezi s 1. odstavkom 419. ZKP; 6. odstavek 419. ZKP: Extraordinary sentence mitigation is not applicable when the underlying penalty has been legally vacated or extinguished, rendering the request moot.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Zahteva obdolžene R.I. za izredno omilitev kazni se zavrne.
[JEDRO]
Ker zaradi zavrnilne sodbe, izdane na podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti, kazni ni več, je tudi ni mogoče omiliti.
[OBRAZLOŽITEV]
R.I. je bila z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo spoznana za krivo kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ. Izrečena ji je bila kazen šest mesecev zapora.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo z dne 23.3.2006, opr. št. I Ips 95/2006, ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti in uvodoma navedeno pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona po 4. točki 357. člena v zvezi s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v celoti zavrnilo obtožbo zoper obdolženko.
Obdolženka je prestajanje kazni nastopila dne 13.12.2005 v Zavodu za prestajanje kazni zapora I. S prestajanja kazni je bila odpuščena dne 22.2.2006.
Zahtevo za izredno omilitev kazni je obdolženka vložila dne 20.12.2005. V njej navaja, da ima doma mamo, ki je dopolnila sedemdeset let in je bolna, ter devetletno hčerko. Obširno opisuje tudi predmetni kazenski postopek, okoliščine storjenega kaznivega dejanja in oškodovanko, ki naj bi izkoristila njeno stisko.
Sodišče prve stopnje je obdolženki vročilo gradivo, zbrano v postopku po 4. odstavku 419. člena ZKP. O njem se obdolženka ni izjavila.
Zahteva za izredno omilitev kazni ni utemeljena.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno izrečeno kazen omili, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe (417. člen v zvezi s 1. odstavkom 419. ZKP).
Kot že navedeno, je Vrhovno sodišče s sodbo z dne 23.3.2006, opr. št. I Ips 95/2006, tako spremenilo pravnomočno sodbo, s katero je bila obdolženki izrečena kazen, glede katere je vložila predmetno zahtevo za izredno omilitev kazni, da je obtožbo zoper obdolženko v celoti zavrnilo. Ker kazni, katere omilitev je zahtevana z obravnavanim izrednim pravnim sredstvom, torej ni več, je Vrhovno sodišče obdolženkino zahtevo zavrnilo (6. odstavek 419. člena ZKP).
Po 1. odstavku 96. člena ZKP stroški iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke, ki so nastali v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, bremenijo proračun.