Supreme Court dismisses request for procedural protection regarding detention order due to lack of procedural violation.

Zahteva zagovornice osumljenega A.U. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Izpodbijana sklepa navajata subjektivne okoliščine (osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih osumljenec živi) za utemeljitev ponovitvene nevarnosti, zato kršitev postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanima sklepoma je bil zoper osumljenega A.U., zoper katerega je zahtevana preiskava zaradi utemeljenega suma, da je storil dva poskusa kaznivega dejanja kvalificiranega umora po 2. točki 2. odstavka 127. člena, dva poskusa kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po 1. odstavku 135. člena in sedem kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 244. člena KZ, odrejen pripor zaradi ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se šteje od 10.8.2006 od 12.30 ure dalje.

Zagovornica je zoper sklepa o odreditvi pripora vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ker da sklepa nimata razlogov o subjektivnih okoliščinah osumljenca, ki narekujejo pripor, take okoliščine pa tudi sicer niso podane, saj osumljenec še ni bil kaznovan zaradi kaznivih dejanj ali prekrškov z elementi nasilja, dejanja je storil zaradi vpliva alkohola, vendar pa z njim ni zasvojen, ni nasilnega značaja, ampak živi urejeno družinsko življenje in skrbi za sina, materi pomaga pri njenem podjetništvu, na policijo se je sam prijavil, dejanja obžaluje in je pripravljen povrniti vso škodo. Predlaga, da se pripor odpravi.

Vrhovni državni tožilec na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovarja, da veliko število kaznivih dejanj, njihova teža in način storitve, visoka stopnja vztrajnosti in brezobzirnosti pri izvršitvi utemeljujejo ponovitveno nevarnost.

Zahteva zagovornice za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1., 2. in 4. odstavka 420. člena ter 3. odstavka 421. člena ZKP lahko zagovornica vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sklepa, medtem ko je ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Kršitev postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je med drugim podana, če sodna odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali če je o njih precejšnje nasprotje med tem, kar se v razlogih odločbe navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami.

Zahteva za varstvo zakonitosti zmotno trdi, da izpodbijana sklepa ne navajata nobenih subjektivnih okoliščin (osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih osumljenec živi) za utemeljitev ponovitvene nevarnosti. Sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku na 5. strani in sklep pritožbenega sodišča v prvem odstavku na 3. strani kot takšne subjektivne okoliščine navajata osumljenčevo izjemno agresivnost, vztrajnost, brezobzirnost in "nepomirljivost" pri izvršitvi kaznivih dejanj ter brezobzirno maščevalnost kot motiv zaradi neznatnega konflikta. Agresivnost, vztrajnost, brezobzirnost so značajske, torej osebne lastnosti in nasprotno stališče zahteve torej ni pravilno. Sklepa zaključujeta, da so ravno take značajske lastnosti osumljenca, podkrepljene z vplivom alkohola, razlog za tak način storitve, težo in število kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil osumljenec. Vrhovno sodišče pritrjuje temu stališču izpodbijanih sklepov in ugotavlja, da imata sklepa razloge o subjektivnih okoliščinah osumljenca, ki utemeljujejo ponovitveno nevarnost.

Trditev zahteve, da so subjektivne okoliščine, ki jih navajata sklepa za utemeljitev ponovitvene nevarnosti, v nasprotju z listinami v spisu, ne uveljavlja nobene napake sklepov v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, trditev pa tudi sicer ni utemeljena. Sodišče je napravilo sklep, da osumljencu "pijača ni tuja", na podlagi zagovora, "da se še nikoli ni tako opil kot to noč".

Z navedbami, da ni nevarnosti, da bi osumljenec ponovil kazniva dejanja, ter da živi urejeno družinsko življenje, da dela pri materi, da ni agresiven, da ni zasvojen z alkoholom, da ni storil kaznivega dejanja ali prekrška z elementi nasilja ali pod vplivom alkohola, da se je sam javil na policiji, da dejanja obžaluje in je pripravljen povrniti škodo, zahteva uveljavlja zmotno ugotovitev sodišča o ponovitveni nevarnosti, česar pa se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.

Ker zahteva osumljenčeve zagovornice za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.