Supreme Court dismisses private prosecutor's request for protection of legality due to lack of standing under ZKP. Private prosecutor lacks statutory standing to file such requests. Court rejects request for protection of legality as private prosecutor lacks standing under ZKP. Private prosecutor lacks statutory standing to file such requests. Court rejects request for protection of legality as private prosecutor lacks standing under ZKP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the private prosecutor's request for protection of legality against a final court decision. The lower courts had terminated criminal proceedings and ordered the private prosecutor to pay significant costs, which the prosecutor challenged citing procedural violations. The Supreme Court ruled that the legislature explicitly limited standing for such requests to specific parties, excluding private prosecutors from this extraordinary remedy.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 420. člen Zakona o kazenskem postopku; 1. odstavek 421. člen Zakona o kazenskem postopku: The legislature has taxatively defined the circle of entitled persons for filing a request for protection of legality, and the private prosecutor is not among them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zasebnega tožilca K.Z. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Zakonodajalec je taksativno določil krog upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, med temi upravičenci pa ni zasebnega tožilca.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Celju je s sklepom z dne 31.1.2005 na podlagi 1. odstavka 58. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega K.Z. zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 171. člena KZ, zasebnemu tožilcu P.M. pa po 3. odstavku 96. člena ZKP naložilo v povračilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebne obdolženčeve izdatke ter potrebne izdatke in nagrado njegove zagovornice in povprečnino v znesku 60.000 SIT. Višje sodišče v Celju je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom zavrnilo pritožbi zasebnega tožilca, vloženi zoper prvostopenjski sklep, ter odločilo, da je zasebni tožilec dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati 60.000 SIT povprečnine.
Zoper ta pravnomočni sklep je zasebni tožilec P.M. dne 6.3.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej opisno navaja številne postopkovne kršitve, ki da sta jih storili sodišči prve in druge stopnje, nato pa Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in "vse izreke in sklepe v zadevi ... razveljavi".
Zahteva ni dovoljena.
Po 1. odstavku 420. člena ZKP se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku iz razlogov, naštetih v 1. do 3. točki iste določbe, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo po 1. odstavku 421. člena ZKP vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Zakonodajalec je taksativno določil krog upravičencev do vložitve tega izrednega pravnega sredstva in ga zato ni mogoče širiti tudi na druge procesne udeležence. Med temi upravičenci pa ni zasebnega tožilca.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zasebni tožilec, torej nekdo, ki ni imel take pravice. Zato bi morala zahtevo v skladu z 2. odstavkom 422. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP zavreči že sodnica prvostopenjskega sodišča. Ker pa tega ni storila, je zahtevo zasebnega tožilca P.M. za varstvo zakonitosti, ki ni dovoljena, po 2. odstavku 423. člena ZKP zavrglo Vrhovno sodišče.