Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on personal bias claims against a superior judge. The court finds no legal grounds for moving the case. The personal bias claim is irrelevant to the statutory requirements for jurisdiction transfer. The request is rejected because the statutory conditions for transferring jurisdiction are not met. The court emphasizes that personal bias claims do not justify jurisdiction transfer. The request is dismissed as the statutory conditions for transfer are not met. The court holds that personal bias claims do not justify jurisdiction transfer. The request is rejected due to lack of statutory grounds for transfer.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the subsidiary prosecutor's request to transfer the criminal case from the District Court in Ptuj to the High Court in Maribor. The prosecutor argued that the defendant, a former superior of the presiding judge, had deprived him of evidence and that the new judge would be biased. The court ruled that personal bias claims do not constitute a valid legal ground for transferring jurisdiction under the Criminal Procedure Act. Consequently, the request was rejected as the statutory conditions for transfer were not met.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 35. člen Zakona o kazenskem postopku; Personal bias claims of a prosecutor against a superior judge do not constitute a valid legal ground for transferring criminal jurisdiction under the Criminal Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Predlogu oškodovanca kot tožilca K.S. za prenos krajevne pristojnosti se ne ugodi.
[JEDRO]
Okoliščina, da je bil obdolženi nadrejen predsednici senata, ki je sodila v kazenski zadevi subsidiarnega tožilca kot obdolženca ter tožilčevo osebno prepričanje, da ga je obdolženec skupaj s predsednico senata prikrajšal za dokaze,na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
[OBRAZLOŽITEV]
Oškodovanec kot tožilec K.S. je pri Okrajnem sodišču na Ptuju dne 8.8.2004 vložil obtožni predlog zoper A.Ž. in B.Š. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 3. in 1. odstavku 261. člena KZ.
Dne 1.2.2005 je subsidiarni tožilec vložil predlog, da se krajevna pristojnost v tej kazenski zadevi prenese izven območja Višjega sodišča v Mariboru. V njem navaja, da je prvo obdolženi bivši nadrejeni predsednice senata v njegovi kazenski zadevi, ki se je pred Okrožnim sodiščem na P. pod opr. št. ..., B.D., ter da sta s predsednico senata v njegovi zadevi delala skupaj in ga predrzno oškodovala za edine dokaze v korist obrambe. Drugo obdolženi je sodelavec s sodniki Višjega sodišča v M., zaradi česar bi lahko prišlo do dvomov pri reševanju pritožb. B.D., ki sedaj dela na Višjem sodišču v M., bi mu nedvomno škodovala, saj bi storila vse za zaščito njegove obsodbe. Sodniki Višjega sodišča v M. so z njim tudi v sodnem sporu zaradi kaznivih dejanj po 3. in 1. odstavku 261. člena KZ.
Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.
Skupno neposredno višje sodišče lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju le, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (1. odstavek 35. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).
Okoliščina, da je bil obdolženi A.Ž. nadrejen predsednici senata B.D., ki je sodila v kazenski zadevi subsidiarnega tožilca kot obdolženca pred Okrožnim sodiščem na P. ter tožilčevo osebno prepričanje, da ga je obdolženec skupaj s predsednico senata prikrajšal za dokaze, pomembne za njegovo obrambo, na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva. Vse ostale okoliščine, ki jih subsidiarni tožilec navaja v svojem predlogu, pa se nanašajo na krajevno pristojno drugostopenjsko sodišče, na Višje sodišče v M. Glede na fazo, v kateri se nahaja ta kazenski postopek, je obdolženčev predlog za prenos krajevne pristojnosti v (morebitnem) pritožbenem postopku preuranjen.
Vrhovno sodišče kot skupno neposredno višje sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi zakonsko določen razlog za prenos krajevne pristojnosti (1. odstavek 35. člena ZKP) ni podan. Predlogu subsidiarnega tožilca zato ni ugodilo.