Appeal against conviction for rape rejected; claim of wrongful conviction based on false victim statement dismissed as fact-finding error.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the convicted defendant's request for protection of legality regarding his two-year prison sentence for rape. The defendant argued he was wrongly convicted due to a completely fabricated confession by the victim, while the prosecution contended this constituted a factual error rather than a procedural violation. The court ruled that such claims regarding the truth of the facts fall outside the scope of the legality protection remedy, which is reserved for legal or procedural defects, not erroneous fact-finding.
Legislator headnote
AI generatedZKP 420. odst. 1, 420. odst. 2, 421. odst. 1; Claims for protection of legality cannot be filed based on erroneous findings of fact, but only for violations of criminal law or significant procedural breaches.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva obsojenega F.H. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojeni F.H. je dolžan plačati 150.000 SIT povprečnine v tem postopku.
[JEDRO]
S trditvami, da je bil po krivem obsojen, uveljavlja obsojenec zmotno ugotovitev sodišča, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen, uveljavlja torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanima sodbama je bila obsojenemu F.H. zaradi kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 180. člena KZ izrečena kazen zapora dve leti, dolžan pa je plačati tudi stroške kazenskega postopka.
Zoper sodbi je obsojeni F.H. sam vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri trdi, da je obsojen po nedolžnem zaradi popolnoma izmišljene izpovedbe oškodovanke. Predloga o vrsti odločitve zahteva ne vsebuje.
Vrhovni državni tožilec na zahtevo odgovarja, da ta uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Zahteva obsojenega F.H. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Po določbah 1. in 2. odstavka 420. člena ter 1. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sme obsojenec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena tega zakona, zaradi drugih kršitev določb postopka pa le, če so vplivale na zakonitost izpodbijane sodbe, medtem ko zahteve ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
S trditvami, da je bil po krivem obsojen zaradi neresnične izpovedbe oškodovanke, čeprav je popolnoma nedolžen, obsojenec uveljavlja zmotno ugotovitev sodišča, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen, uveljavlja torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.
Ker zahteva obsojenca za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.
Po določbah 98.a člena, 98. člena in 6. alineje 2. odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri odmeri povprečnine je Vrhovno sodišče upoštevalo premoženjske razmere obsojenca (ima poklic in zaposlitev in nima preživninskih obveznosti) ter zelo poenostavljeno zahtevo za varstvo zakonitosti.