Supreme Court dismisses late appeal for legality protection regarding military disobedience conviction as statute of limitations expired.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for protection of legality regarding a conviction for military disobedience. The defense argued the conviction was based on torture, but the court found the appeal was filed in 2005, long after the statutory deadline of January 3, 1997. The court ruled that the extended filing period applicable to certain crimes under the 2005 amendment did not cover the specific offense of military disobedience under the 1951 Penal Code.
Legislator headnote
AI generated559. člen ZKP; 2. odstavek 423. člen ZKP: A request for protection of legality against a final judgment is time-barred if filed after the expiration of the specific limitation period, which does not apply retroactively to crimes not listed in the extended filing period amendment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obs. J.G. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena na podlagi 559. člena ZKP v zvezi s kaznivim dejanjem nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanja vojaški službi po 339. členu KZ-1951, je pravočasna, če jo je upravičenec vložil do 3.1.1997. Podaljšani rok za vložitev, ki ga je določil ZKP-G, za navedeno kaznivo dejanje namreč ne velja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je bil obs. J.G. zaradi kaznivega dejanja nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanju vojaški službi po 2. odstavku 339. člena (ne pa po 2. odstavku 330. člena kot to zmotno navaja zahteva) KZ-1951 obsojen na kazen dveh let strogega zapora, v katero se je vštelo trajanja preiskovalnega zapora, dolžan pa je bil plačati tudi stroške kazenskega postopka.
Zoper to sodbo je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri ne navaja razlogov po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), utemeljuje pa jo s tem, da je obsojenec kaznivo dejanje priznal zaradi mučenja v vojaškem zaporu, sicer pa ni dokazov, da se je želel izogniti vojaški obveznosti ali da bi želel pobegniti v tujino. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in se obsojenca oprosti obtožbe.
Vrhovni državni tožilec odgovarja, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena po preteku roka iz 559. člena ZKP, torej po 31.12.1996, zato jo je treba kot prepozno zavreči. Novela ZKP, ki sicer omogoča vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbe zaradi nekaterih kaznivih dejanj po tem roku, kaznivega dejanja po 339. členu KZ-1951 ne omenja.
Zahteva zagovornika obs. J.G. za varstvo zakonitosti je bila vložena prepozno.
Po določbah 1. odstavka 420. člena in 3. odstavka 421. člena ZKP sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo v roku treh mesecev od dneva, ko je obsojenec prejel pravnomočno sodbo. Izjema od te določbe je bila v 559. členu ZKP, po kateri je smel zagovornik vložiti zahtevo zoper sodbo, ki je postala pravnomočna pred 1.1.1995, ko je začel veljati ZKP, v roku dveh let od uveljavitve tega zakona, torej do 3.1.1997. Zahteva zagovornika obs. G. je bila vložena 20.10.2005, torej to preteku roka iz 559. člena ZKP, zato jo je treba kot prepozno na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavreči.
V 11. točki 2. odstavka in 1. odstavku 20. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKP-G (Uradni list RS, št. 101/2005) je sicer predvideno, da sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti do 31.12.2008 zoper obsodilno sodbo za nekatera kazniva dejanja iz KZ-1951, vendar pa kaznivo dejanje nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi po 339. členu tega Kazenskega zakonika ni navedeno, zato ne vpliva na pravočasnost vložitve zahteve zagovornika za varstvo zakonitosti v tej zadevi.