Supreme Court rejects appeal claiming 'temporary' injury description violates criminal law elements.

Zahteva zagovornice obs. B.J. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati 150.000,00 SIT povprečnine.

[JEDRO]

Navedba v pravnem stavku, da je bila zaradi telesne poškodbe "začasno" prizadeta zunanjost oškodovanke (čeprav pri navedenem zakonskem znaku začasnost ni posebej določena), ne pomeni, da to kaznivo dejanje sploh ni podano. Za presojo, ali so podani vsi zakonski znaki določenega kaznivega dejanja, v tem primeru lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ, je namreč odločilnega pomena, ali izrek vsebuje navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, s katerimi so opredeljeni zakonski znaki.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 16.9.2004 obs. B.J. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ ter mu po 50. členu istega zakonika izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dva meseca zapora ter preizkusno dobo dveh let. Po 4. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ga je oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena istega zakona. Z isto sodbo je zoper obd. M.J. po 1. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ in po 1. odstavku 96. člena ZKP odločilo, da stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena istega zakona, potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika obremenjujejo proračun. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 13.7.2005 zavrnilo pritožbo zagovornice obs. B.J. kot neutemeljeno in potrdilo (obsodilni del) sodbo sodišča prve stopnje, obsojencu pa naložilo v plačilo 60.000,00 SIT povprečnine.

Obsojenčeva zagovornica je pravočasno vložila zoper navedeno pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi kršitve zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe oziroma podrejeno sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in odredi ponovno odločanje ter v primeru razveljavitve sodbe delegacijo pristojnosti izven Višjega sodišča v Ljubljani.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Meni, da uveljavljane kršitve zakona niso podane ter da zato zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po stališču zahteve je izrek pravnomočne sodbe protispisen, v nasprotju z izvedenimi dokazi, to je z zdravniško dokumentacijo oškodovanke in z mnenjem izvedenca medicinske stroke. Meni tudi, da v tem delu odločba sodišča druge stopnje ne odgovarja na obsojenčeve pritožbene navedbe. Opozarja, da je podano neskladje zapisa v sodbi sodišča druge stopnje glede oškodovankinih poškodb z mnenjem, ki ga je izvedenec podal na glavni obravnavi 16.9.2004.

Sodišče prve stopnje se je v zvezi z oškodovankino poškodbo v razlogih sodbe (na šesti strani) sklicevalo na izvid in mnenje izvedenca medicinske stroke ter na njegovo ugotovitev, da je dobila udarnino v predelu obraza pod levim očesom, ki se je klinično kazala v obliki razpočnih ran pod levim očesom in bolečo občutljivostjo spodnjega roba očnice. Povzelo je tudi njegovo oceno, da gre za poškodbo, zaradi katere je bila lahko najmanj za pet dni prizadeta zunanjost oškodovanke. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja in ostalih dokazov presodilo, da je obsojenec s pestjo udaril oškodovanko v levo oko, ji prizadejal navedeno udarnino in da le ta predstavlja lahko telesno poškodbo. Višje sodišče je s takšno presojo soglašalo ter zavzelo stališče tudi do navedb, s katerimi je pritožba utemeljevala bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V pisnem mnenju je izvedenec medicinske stroke dr. B.Š. navedel, da je ošk. M.B. zadobila udarnino v predelu obraza pod levim očesom ter podal tudi njen natančnejši opis. Menil je, da poškodba ne ustreza nobenemu od kriterijev, zajetih v 133. členu KZ ter jo ocenil kot "sled poškodovanja". V dopolnitvi pisnega mnenja z dne 26.7.2004 je izvedenec upošteval navedbo oškodovanke, da zaradi poškodbe štiri dni ni mogla delati na vrtu in ocenil, da gre za poškodbo, zaradi katere je bila začasno zmanjšana njena zmožnost za delo. Zaslišan na glavni obravnavi dne 16.9.2004 je vztrajal pri pisnem mnenju ter med ostalim ocenil, da je bila zaradi poškodbe lahko začasno prizadeta zunanjost oškodovanke. Pojasnil je tudi, da je bila rana plitka in da se takšne rane zacelijo najkasneje v petih dneh, da o oteklini in podplutbi v zdravstveni dokumentaciji ni podatkov, če pa je bila podplutba jasno izražena, bi običajno izginila v času desetih dni.

Po določbi 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP je bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki zadeva izrek sodbe, podana, če je le ta nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe. V nobeno od teh kršitev ni mogoče uvrstiti trditve zahteve, da je izrek pravnomočne sodbe "protispisen". Izrek tudi ne more biti v nasprotju z izvedenimi dokazi, temveč je lahko obrazložitev pisne sodbe neskladna z izrekom razglašene sodbe, vendar se slednja mora nanašati na odločilna dejstva. Sicer pa je nadaljnje navedbe zahteve v zvezi z navedeno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka mogoče razlagati kot očitek, da je o odločilnem dejstvu precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika izvedenčeve izpovedbe na glavni obravnavi in samim tem zapisnikom.

Res je, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe, v kateri je sprejelo oceno prvostopenjskega sodišča, da je zaradi prizadejane poškodbe bila prizadeta oškodovankina zunanjost, nenatančno povzelo izvedenčevo ugotovitev, vendar na podlagi tega ni mogoče sklepati, da gre za precejšnje nasprotje, ki predstavlja zatrjevano bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Za presojo prizadetosti oškodovankine zunanjosti namreč ob izkazani poškodbi ni odločilno, v kolikem času so se rane zacelile, ali najkasneje v petih dneh ali "najprej v petih dneh", kot je razlogovalo sodišče druge stopnje. Zato zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana. Sodišče druge stopnje pa je v obrazložitvi sodbe tudi presodilo vse navedbe pritožbe, ki zadevajo odločilna dejstva in mu zaradi tega ni mogoče očitati, da je postopalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 395. člena ZKP. Razlogi pravnomočne sodbe tudi ne dajejo podlage za sklepanje, da sodišče ni upoštevalo izvedenskega mnenja. Dejstvo, da je bila oškodovankina zunanjost prizadeta, je sodišče oprlo na mnenje, ki ga je izvedenec dopolnil na glavni obravnavi, in tudi obrazložilo, zakaj ga sprejema. Zato tudi v tem pogledu pravnomočna sodba nima pomanjkljivosti, ki jih uveljavlja zahteva.

Po stališču zahteve je sodišče tudi kršilo kazenski zakon po 372. členu ZKP, ker dejanje, kot je opisano v izreku pravnomočne sodbe, ne vsebuje elementov kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Navaja, da izrek vsebuje zapis: "drugega tako telesno poškodoval, da je bila zaradi tega začasno prizadeta njegova zunanjost". Ker Kazenski zakonik pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe ne "priznava termina začasne prizadetosti zunanjosti", ne gre za kaznivo dejanje.

Predvsem je treba poudariti, da je za presojo, ali so podani vsi zakonski znaki določenega kaznivega dejanja, v tem primeru lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ, odločilnega pomena, ali izrek vsebuje navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, s katerimi so opredeljeni zakonski znaki. Opis kaznivega dejanja v izreku pravnomočne sodbe ima poleg časa in kraja konkretizirane tudi vse ostale zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja. Zato že s tega vidika zahteva neutemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. V 1. odstavku 133. člena KZ so opredeljena stanja, ki pomenijo lahko telesno poškodbo, med njimi tudi prizadetost poškodovančeve zunanjosti. Gre predvsem za poškodbe, ki so le začasne narave (glej tudi Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, avtorja mag. Mitje Deisingerja), kar velja prav tako za navedeni zakonski znak, čeprav začasnost pri njem ni posebej določena. Navedba v pravnem stavku, ki jo vsebuje izrek pravnomočne sodbe, da je bila zaradi telesne poškodbe začasno prizadeta zunanjost oškodovanke, ne pomeni, da ta zakonski znak sploh ni podan in prav tako nima nobenega vpliva na presojo njegovega obstoja, ki jo je sprejelo sodišče.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnica zahteve. Zato je zahtevo zagovornika obs. B.J. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Izrek o stroških postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določbah 98. a člena in 1. odstavka 95. člena ZKP. Višina povprečnine je odmerjena ob upoštevanju trajanja in zamotanosti postopka ter obsojenčevih premoženjskih razmer, razvidnih iz podatkov kazenskega spisa (3. odstavek 92. člena ZKP).