Appeal dismissed because plaintiff failed to state the disputed property value in currency as required by law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against the second-instance judgment ordering the conclusion of a sales contract. The plaintiff argued for a revision based on erroneous application of substantive law but failed to specify the disputed property's value in currency, instead estimating it at 1,000 points. Since the right to appeal in property disputes depends on a stated monetary value, the court held that the appeal was inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 382 paragraph 3 of the Code of Civil Procedure; Article 186 paragraph 2 of the Code of Civil Procedure: In property disputes where the right to appeal depends on the value of the subject matter, the party must state this value in currency; failure to do so renders the appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Tožeča stranka je s tožbo z dne 19.2.1993 zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje. Ker gre za premoženjskopravni spor po 3. odst. 382. čl. Zakona o pravdnem postopku, je pravica strank do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedla tožeča stranka v tožbi. Tožeča stranka v konkretnem primeru vrednosti spornega predmeta ni navedla v tolarjih, ampak jo je ocenila na 1000 točk. Na tak način ocenjene vrednosti spornega predmeta sodišče ne more upoštevati. Ker si tožeča stranka ni zagotovila pravice do revizije v skladu z 2. odst. 186. čl. ZPP, revizija ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka skleniti z njo kupoprodajno pogodbo za trisobno stanovanje v Novi Gorici. Tožničino pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožnica je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da ugodi tožničini pritožbi, oziroma da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje istemu ali drugemu senatu.
Revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka je s tožbo z dne 19.2.1993 zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje. Ker gre za premoženjskopravni spor po 3. odst. 382. čl. Zakona o pravdnem postopku, je pravica strank do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedla tožeča stranka v tožbi. Tožeča stranka v konkretnem primeru vrednosti spornega predmeta ni navedla v tolarjih, ampak jo je ocenila na 1000 točk. Na tak način ocenjene vrednosti spornega predmeta sodišče ne more upoštevati. Ker si tožeča stranka ni zagotovila pravice do revizije v skladu z 2. odst. 186. čl. ZPP, revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči po 392. čl. ZPP. Ni mogoče pritrditi revizijskim trditvam, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti določiti realno vrednost spora, od katere bi bila odvisna pravica do revizije.