Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Ips 358/2005 ECLI:SI:VSRS:2005:I.IPS.358.2005 AI generated

Court dismisses defense request for legality protection regarding detention order due to recidivism risk.

Case Number Sodba I Ips 358/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for legality protection against a detention order based on recidivism risk. The defense argued the court failed to address specific defense arguments regarding the defendant's limited drug trafficking history and employment status. The court ruled that the lower court properly evaluated these defenses and found sufficient grounds for detention.

Legislator headnote

AI generated

Z 1. in 2. odstavek 202. člena ZKP; 3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP: Detention orders based on recidivism risk must address defense arguments, and failure to do so does not constitute a fundamental procedural violation warranting legality protection.

Keywords

AI generated
detention order recidivism risk legality protection procedural violation defense arguments

Cited Legislation

AI generated
AI generated
Sodba I Ips 286/99
Appeal dismissed: Protection of legality request rejected for alleging erroneous fact-finding under ZKP Art. 420(2).
Sodba XI Ips 63951/2012-596
Supreme Court dismisses appeal against detention order, ruling warrant is not for evidence evaluation but for reasonable suspicion assessment.
VSRS Sodba I Ips 39942/2010-370
Criminal appeal partially allowed; drug trafficking conviction quashed due to procedural violation requiring personal search without court order.
Sodba XI Ips 43025/2010-414 (XI Ips 59/2010)
Supreme Court dismisses protection of legality requests regarding detention orders due to lack of recidivism grounds.
VSRS Sodba XI Ips 26171/2015-399
Supreme Court dismisses appeal against detention extension due to lack of specific evidence of unconstitutional DNA storage. The court rejects the claim that evidence was derived from illegal DNA storage. The defense failed to concretize which specific investigative measures relied on the alleged unconstitutional DNA evidence. The court ruled that the detention extension was lawful and the appeal was unfounded. The defense failed to prove the specific link between the alleged unconstitutional DNA storage and the measures taken against the defendant. The court found the evidence sufficient to justify the detention extension. The appeal was dismissed because the defense did not provide concrete evidence of procedural violations. The court held that the detention extension was lawful and the appeal was unfounded. The defense failed to prove the specific link between the alleged unconstitutional DNA storage and the measures taken against the defendant. The court found the evidence sufficient to justify the detention extension. The appeal was dismissed because the defense did not provide concrete evidence of procedural violations. The court held that the detention extension was lawful and the appeal was unfounded. The defense failed to prove the specific link between the alleged unconstitutional DNA storage and the measures taken against the defendant. The court found the evidence sufficient to justify the detention extension. The appeal was dismissed because the defense did not provide concrete evidence of procedural violations. The court held that the detention extension was lawful and the appeal was unfounded.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva zagovornika obdolženega B.K. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanima sklepoma je bil zoper obdolženega B.K., zoper katerega je v teku preiskava zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ, odrejen pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, torej iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Zagovornik je zoper sklepa o odreditvi pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ker da se sodišče ni opredelilo do konkretnih relevantnih ugovorov obrambe, da ponovitvena nevarnost ni podana, ker je obdolženec dobavljal heroin le eni oškodovanki in samo do februarja 2005, do prijetja novembra istega leta pa nič več; ker si je oškodovanka dobila drugega prodajalca mamila; da je bil pred prijetjem že pet tednov zaposlen v tujini in se je vračal v Slovenijo le poredkoma ob koncu tedna; da državno tožilstvo ni predlagalo pripora takrat, ko naj bi obdolženec še prodajal mamilo, ampak več mesecev po tem, ko je s tem prenehal; da preiskava zaradi enakih dejanj v letu 2003 in 2004 ne more biti okoliščina za utemeljitev ponovitvene nevarnosti, ampak le sedanji način življenja obdolženca. Predlaga, da se izpodbijana sklepa razveljavita in se pripor odpravi.

V odgovoru na zahtevo vrhovna državna tožilka šteje, da sta izpodbijana sklepa navedla utemeljene razloge za obstoj ponovitvene nevarnosti in predlaga, da se zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti zavrne.

Zahteva zagovornika obd. B.K. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V skladu z določbami 1., 2. in 4. odstavka 420. člena ZKP se sme zoper sklep o odreditvi pripora vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe kazenskega zakona ter zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sklepa, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.

Po določbah 2. odstavka 202. člena ZKP mora pisni sklep o odreditvi pripora obsegati osebne podatke tistega, ki mu je vzeta prostost, kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen, zakonski razlog za pripor, pouk o pravici do pritožbe in obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora. Čeprav ni izrecno predpisano, da bi moral sklep o odreditvi pripora vsebovati tudi presojo ugovorov obrambe zoper predlog državnega tožilstva za odreditev pripora, je v sklepu preiskovalne sodnice to storjeno na tretji in četrti strani, ko povzema vsebino teh ugovorov, na šesti strani pa izrecno zavrača ugovor obrambe, da bo obdolženec zaradi pripora izgubil zaposlitev, ostale ugovore pa zavrne z navedbo številnih okoliščin, ki kažejo na konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponavljal takšna dejanja (narava kaznivega dejanja, način izvršitve, obseg kaznive dejavnosti, izrabljanje odvisnosti mladoletne oškodovanke od heroina, ki je trdo mamilo, da mu je bila trgovina z mamilom način pridobivanja dodatnih sredstev, da je zahtevana preiskava zaradi istovrstnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, storjenih v letu 2003 in 2004 v škodo več oseb, da mladoletni oškodovanki ni dobavljal mamil določen čas zato, ker sta mati in očim oškodovanke to preprečila, ne pa na lastno pobudo). Preiskovalna sodnica je tudi zavrnila ugovor obrambe, da je obdolženec dobavljal mamilo samo eni oškodovanki, ker je po podatkih v preiskavi tudi zaradi prodaje in omogočanja uživanja mamil več drugim osebam.

Iste ugovore kot na naroku po 204.a členu ZKP je glede obstoja ponovitvene nevarnosti zagovornik navajal tudi v pritožbi in tudi pritožbeno sodišče je na te navedbe odgovorilo na četrti in peti strani svoje sodbe s konkretnimi razlogi. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da niso utemeljene trditve zahteve, da sodišče v izpodbijanih sklepih ni presojalo ugovorov obrambe, da zaradi določenih okoliščin pri obdolžencu ni podana ponovitvena nevarnost v smislu 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, zato je zahtevo zagovornika na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.