Appeal dismissed; subjective injury insufficient without objective violation of personality rights under tort law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against a first-instance judgment rejecting a claim for damages. The plaintiff alleged that his dignity was harmed by the conduct of his employer's other employees, but the courts found no objective violation of his personality rights. The Supreme Court upheld this decision because the plaintiff failed to provide specific revision grounds and because factual findings cannot be challenged on appeal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o obligacijskih razmerjih 200. člen; Zakon o pravdnem postopku 385. člen, 393. člen: A claim for damages based on subjective injury to personality rights is only valid if objective criteria demonstrate a violation of honor, reputation, or personal rights.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Na podlagi tožnikovega opisa sporov, ki jih je imel s svojimi sodelavci, sta sodišči ugotovili, da pri tožniku sicer obstaja možnost subjektivne prizadetosti, upoštevati pa je treba tudi objektivne kriterije, po katerih pa ne gre za taka ravnanja delavcev tožene stranke, ki bi žalila tožnikovo čast in dobro ime ali okrnila pravice njegove osebnosti v taki meri, da bi lahko bila podlaga za odškodnino po 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Proti takemu stališču revizijsko sodišče nima pomislekov.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu mora plačati tožena stranka znesek 50,000.000,00 SIT s prip. obrestmi. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, ne da bi v njej navedel revizijske razloge. Smiselno predlaga, da revizijsko sodišče njegovemu zahtevku ugodi. V obrazložitvi revizije navaja, da sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali dejstev, na katera opira svoj zahtevek, in tudi ne predloženih dokazov. Tožniku nastala škoda presega pogoje iz 200. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.
Revizija ni utemeljena.
Ker tožnik v reviziji ni navedel revizijskih razlogov, je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo po 386.čl. Zakona o pravdnem postopku glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Omenjene kršitve določb postopka revizijsko sodišče ni ugotovilo. Dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje tožnik z revizijo ne more izpodbijati, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje pa je bilo z zavrnitvijo tožnikovega zahtevka materialno pravo pravilno uporabljeno.
Tožnik je zahteval od tožene stranke, pri kateri je zaposlen, odškodnino, ker naj bi bila zaradi ravnanja drugih njenih delavcev prizadeta njegova osebnost in dostojanstvo. Na podlagi tožnikovega opisa sporov, ki jih je imel s svojimi sodelavci, sta sodišči ugotovili, da pri tožniku sicer obstaja možnost subjektivne prizadetosti, upoštevati pa je treba tudi objektivne kriterije, po katerih pa ne gre za taka ravnanja delavcev tožene stranke, ki bi žalila tožnikovo čast in dobro ime ali okrnila pravice njegove osebnosti v taki meri, da bi lahko bila podlaga za odškodnino po 200. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Proti takemu stališču revizijsko sodišče nima pomislekov.
Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).