Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Ips 138/2005 ECLI:SI:VSRS:2005:I.IPS.138.2005 AI generated

Supreme Court dismisses appeal for legal protection as filed one day after the three-month deadline expired.

Case Number Sklep I Ips 138/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for legal protection against a conditional sentence. The defense argued for a full acquittal based on victim consent, but the primary issue was the procedural timing of the appeal. The court ruled that the three-month deadline for filing such a request expired on June 16, 2003, and the request was submitted on June 17, 2003, making it untimely.

Legislator headnote

AI generated

3. odstavek 421. člena ZKP; 2. odstavek 423. člena ZKP: A request for legal protection against a final judgment must be filed within three months of the judgment's delivery to the accused; failure to file within this period results in the dismissal of the request as untimely.

Keywords

AI generated
legal protection request statutory time limit conditional sentence procedural deadline dismissal of appeal criminal procedure code timeliness requirement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva zagovornice obs. R.M. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Ker se je trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz 3. odstavka 421. člena ZKP iztekel 16.6.2003, je bilo treba naslednji dan vloženo zahtevo zagovornice kot prepozno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanima sodbama je bila obs. R.M. zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po 2. odstavku 211. člena KZ izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in obveznost plačila stroškov kazenskega postopka, obtožbe za kaznivo dejanje tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ pa je bila oproščena.

Zagovornica obs. R.M. je zoper obsodilni del sodb vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Trdi, da bi sodišče moralo ob upoštevanju okoliščin uporabiti določbe 14. člena KZ in obsojenko v celoti oprostiti. Kršilo naj bi tudi določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o dovoljenosti kazenskega pregona, kadar je za to predpisan predlog oškodovanca. Kaznivo dejanje tatvine po 2. odstavku 211. člena KZ se preganja le na predlog oškodovanca, takega predloga pa ni bilo. Predlaga, da se izreče oprostilna sodba, podrejeno pa, da se izpodbijani sodbi razveljavita in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Zahteva zagovornice obs. R.M. za varstvo zakonitosti je bila vložena prepozno.

Po določbah 2. odstavka 87. člena ZKP velja izjava, ki je vezana na rok, za pravočasno, če se jo tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči pred potekom roka. Po določbah 2. in 3. odstavka ZKP se roki, ki so določeni po mesecih, iztečejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, to pa je pri zahtevah zagovornika za varstvo zakonitosti prvi naslednji dan od vročitve pravnomočne sodbe obdolžencu. Po določbah 3. odstavka 421. člena ZKP lahko zagovornik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti v roku treh mesecev od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodbo.

V obravnavani zadevi je obs. R.M. prejela pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča dne 15.3.2003, kar je potrdila na povratnici v prilogi l. št. 71. Naslednji dan 16.3.2003 je začel teči trimesečni rok iz 3. odstavka 421. člena ZKP, ki je iztekel v ponedeljek dne 16.6.2003. Zagovornica je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila neposredno pri sodišču prve stopnje v torek dne 17.3.2003, kot to izhaja iz prejemne štampiljke Okrajnega sodišča v Celju, ki je odtisnjena na zahtevi za varstvo zakonitosti, torej po preteku predpisanega roka, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo.