Appeal dismissed because defense request for legality protection is barred by erroneous factual findings under ZKP 420(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for legality protection regarding a bail order. The defense argued there was no evidence of drug trafficking, claiming the lower courts made erroneous factual findings. The court ruled that such requests are inadmissible when based on incorrect facts under Article 420(2) of the Criminal Procedure Act, and the specific procedural violations cited were not substantiated.
Legislator headnote
AI generatedArticle 420(2) of the Criminal Procedure Act; Article 425 of the Criminal Procedure Act: A request for legality protection is inadmissible if it is based on an erroneous or incomplete finding of fact, and procedural violations must be clearly substantiated to be considered.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika osumljenega Z.M. za varstvo zakonitosti se zavrne.
[JEDRO]
Zagovornik navaja, da ni dokazov za utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, s tem pa uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti iz tega razloga ni mogoče vložiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kopru je bil zoper osumljenega Z.M. odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki teče od dne 20.11.2004 od 13.30 ure dalje. Zoper sklep o odreditvi pripora sta se pritožila osumljenec in njegov zagovornik, izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru pa je z uvodoma navedenim sklepom obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnil.
Zagovornik osumljenega Z.M. je dne 9.12.2004 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora. V zahtevi je uveljavil kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in kršitev določbe 1. odstavka 201. člena ZKP. Po vložnikovem mnenju ni podan utemeljen sum, da bi osumljenec storil kaznivo dejanje, saj pri njem niso našli mamila.
Vrhovni državni tožilec A.P. je v odgovoru na zahtevo z dne 7.3.2005 predlagal, da se zahteva kot neutemeljena zavrne, ker je utemeljen sum, da je osumljeni M. prenašal heroin, izkazan.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
V obeh navedenih sklepih sta tako preiskovalna sodnica kot izvenobravnavni senat natančno pojasnila, na katerih zbranih dokazih v predkazenskem postopku gradita utemeljen sum, da je osumljeni Z.M. storil kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po 1. in 2. odstavku 196. člena KZ. Osumljenčev zagovornik, ki v zahtevi za varstvo zakonitosti predlaga, da vrhovno sodišče sklep o odreditvi pripora razveljavi, izpodbija dejansko stanje, kot je ugotovljeno v obeh sklepih. Izpodbija torej, da ni dokazov za utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, s tem pa zagovornik uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Glede na izrecno določbo 2.
odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Osumljenčev zagovornik poleg tega v uvodu zahteve uveljavlja tudi kršitve iz 11. točke 1. odstavka 371. člena in iz 1. odstavka 201. člena ZKP, vendar teh kršitev ne pojasni, zato jih tudi ni možno ocenjevati.
Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje osumljenčev zagovornik v zahtevi, poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP jo je zato kot neutemeljeno zavrnilo.