Defense request for legal protection dismissed as it challenges factual findings rather than legal errors.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for legal protection against a detention order. The defense argued the defendant did not breach his promise to respond to court summons because letters were sent to the wrong address, and that temporary absence does not constitute a change of residence. The court rejected this, noting the request merely challenged the factual finding of illegal departure and residence rather than citing a specific legal violation. Consequently, the request was inadmissible under the Criminal Procedure Act as it did not allege a breach of law affecting the order's legality.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 420. člena ZKP; Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj sodišče ne presoja utemeljenosti takšnih navedb.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obd. B.P. za varstvo zakonitosti se zavrne.
[JEDRO]
S tem ko zahteva izpodbija pravilnost ugotovitve sklepov, da je obdolženec po zaslišanju ilegalno odšel iz Slovenije in tudi ilegalno prebival na neznanem naslovu v Nemčiji, s tem pa prekršil obljubo, ki jo je dal preiskovalni sodnici, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
[OBRAZLOŽITEV]
Predsednik obravnavnega senata Okrožnega sodišča v Krškem je z izpodbijanim sklepom zoper obd. B.P., zoper katerega je vložena obtožnica zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ, zaradi begosumnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP odredil pripor. Zunajrazpravni senat istega sodišča je s sklepom z dne 20.10.2004 zavrnil pritožbo zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora.
Zagovornik je zoper pravnomočna sklepa o odreditvi pripora pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri trdi, da obd. B.P. ni prekršil obljube, ki jo je dal dne 30.4.1998 preiskovalni sodnici, ko ga je zaslišala. Vabil in sodnih pisanj ni sprejel in se vabilom ni odzival, ker so bila poslana na druge naslove, ne pa na tistega, ki ga je dal sodišču pri zaslišanju dne 30.4.1998. Začasne odsotnosti iz države pa ni mogoče šteti za spremembo naslova bivališča. Predlaga, da se pripor odpravi in po potrebi nadomesti z milejšim ukrepom.
Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo predlaga, da se ta zavrne. Navaja, da je obdolženec ilegalno pobegnil v Nemčijo in tam brez dovoljenja prebival do 23.8.2004, ko ga je nemška policija prijela na podlagi mednarodne tiralice in ga izročila našim organom, zato je begosumnost izkazana.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Po določbah 4. in 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži zoper sklep o odreditvi pripora zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP ali zaradi drugih kršitev tega zakona, če so vplivale na zakonitosti sklepa. Zahteva ne pojasni, katero kršitev materialnega ali procesnega zakona uveljavlja, iz navedb v njej pa se lahko sklepa, da izpodbija pravilnost ugotovitve sklepov, da je obdolženec po zaslišanju dne 30.4.1998 ilegalno odšel iz Slovenije in tudi ilegalno prebival na neznanem naslovu v Nemčiji, s tem pa prekršil obljubo, ki jo je tega dne dal preiskovalni sodnici, namreč da se bo odzival vabilom sodišča, da se ne bo skrival in ne bo brez dovoljenja sodišča zapustil svojega bivališča, svojo potno listino pa izročil policiji, zaradi česar mu ni bilo mogoče vročiti obtožnice in vabila na glavno obravnavo.
Po določbah 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato se sodišče ne spušča v presojo utemeljenosti te vrste navedb v zahtevi zagovornika, kršitev zakona pa ne zatrjuje.