Supreme Court dismisses request for legality protection because first-instance judgment was not yet legally binding.

Zahteva zagovornice obtoženega I.Š. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Ker prvostopenjska sodba v času, ko je obtoženčeva zagovornica zoper njo vložila izredno pravno sredstvo, še ni bila pravnomočna, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Celju je s sodbo z dne 26.2.2003 obtoženega I.Š. spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 2. v zvezi s 1. odstavkom 325. člena KZ. Na podlagi 50. člena KZ je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 2. odstavku 325. člena KZ določilo kazen eno leto in dva meseca zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Obtožencu je naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka. Predsednik senata istega sodišča je na podlagi 2. odstavka 375. člena v zvezi z 2. in 1. odstavkom 368. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s sklepom z dne 24.3.2003 pritožbo obtoženčeve zagovornice zoper prvostopenjsko sodbo zavrgel kot nedovoljeno. Zoper sklep o zavrženju pritožbe se je obtoženčeva zagovornica dne 4.4.2003 pravočasno pritožila. Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 20.8.2003 zagovorničini pritožbi zoper sklep o zavrženju ugodilo in napadeni sklep spremenilo tako, da ima obtoženec, ki je pritožbo pravočasno napovedal, pravico vložiti pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo v roku 15 dni od dneva prejema te (drugostopenjske) odločbe.

Zagovornica obtoženega I.Š. je zoper sodbo sodišča prve stopnje iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP dne 16.6.2003 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v "ponovno obravnavo".

Vrhovna državna tožilka B.B. podaja mnenje, da zahteva zagovornice obtoženega I.Š. za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Na podlagi 1. odstavka 420. člena ZKP je po pravnomočno končanem kazenskem postopku dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper postopek, ki je tekel pred to pravnomočno odločbo, iz razlogov, naštetih v 1. do 3. točki iste zakonske določbe. V obravnavani zadevi pa kazenski postopek ni pravnomočno končan. Obtoženčeva zagovornica je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, še preden je Višje sodišče v Celju odločilo o utemeljenosti njene pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju z dne 24.3.2003, s katerim je to njeno pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo zavrglo kot prepozno. Po 1. odstavku 129. člena ZKP postane sodba pravnomočna, če se ne more več izpodbijati s pritožbo ali če zoper njo ni pritožbe. Glede na navedeno odločbo je jasno, da prvostopenjska sodba v času, ko je obtoženčeva zagovornica zoper njo vložila izredno pravno sredstvo, ni bila pravnomočna. To dejstvo samo še potrjuje poznejša odločitev Višjega sodišča v Celju, ko je s sklepom z dne 20.8.2003 ugodilo pritožbi obtoženčeve zagovornice in sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je odločilo, da ima obtoženec zaradi pravočasne napovedi pritožbe pravico vložiti pritožbo v roku 15 dni od dneva prejema te (drugostopenjske) odločbe. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornice obtoženega I.Š. za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.