Appeal dismissed because plaintiff failed to state property value in non-monetary claim under ZPP rules.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by a tenant seeking eviction of a property occupied by the landlord. The court held that since the claim was not monetary, the plaintiff was required to specify the property's value in the initial lawsuit to qualify for an appeal. Because the plaintiff omitted this valuation, the court determined the right to appeal was legally excluded.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 186. člena ZPP; 3. odst. 382. člena ZPP: In non-monetary disputes where appeal rights depend on the subject matter's value, the plaintiff must declare that value in the complaint; failure to do so precludes the right to appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/93, str. 12).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala izpraznitev stanovanja, ki ga zaseda tožena stranka. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da izpodbijani sodbi spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi.
Revizija ni dovoljena.
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Izjeme iz 4. odst. istega člena za konkretni primer niso pomembne. Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/93, str. 12).
Ker v obravnavanem primeru tožnik ni označil vrednosti spornega predmeta v tožbi, revizija ni dovoljena. O njej je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (392. čl. ZPP).